HLADNA JUTRA

Za polne krožnike domačih dobrin: zdaj je pravi čas za nekaj ukrepov

Objavljeno 02. november 2017 18.30 | Posodobljeno 02. november 2017 20.26 | Piše: Andreja Sušnik

Jutra so hladna, mrazu najbolj kljubujeta zelje in ohrovt, vrt novembra prekopljimo le, če je toplo, sadnemu drevju pa ostrgajmo lubje.

Zelje najbolje kljubuje mrazu. Foto: Guliver/thinkstock

Prišel je čas, ko narava počasi prehaja v obdobje počitka. Enoletnice so zaključile svoj cikel, večletne rastline pa prehajajo v stanje zimskega mirovanja. V tem času listopadne rastline odvržejo listje, s katerim se je v zadnjih dnevih močno poigraval ponekod precej močan veter.

Suhi dnevi

Ti so se v zadnjih dneh še prijetno ogreli, najvišje dnevne temperature zraka so bile med 8 in 14, na Primorskem do 17 stopinj C. Jutra pa postajajo hladna, najnižje jutranje temperature so ponekod v hladnejših območjih že padle nekaj stopinj pod ničlo. Ob hladnih jutrih se je pojavljala slana. Ta najpogosteje nastaja v dolinah in kotlinah. To je za novembrski čas dokaj običajen pojav, predvsem na Gorenjskem in v hladnejših območjih, kjer je bilo že kar nekaj juter, ko se je slana pojavila že oktobra.

Debla sadnih dreves ostrgamo in premažemo z zaščitnim premazom do prvih vej.

Najbolj pogumna zelje in ohrovt

Rastline, ki so bolj občutljive za nizke temperature, so bile večinoma že pobrane s polj in vrtov. Proti slani lahko bolj občutljive rastline zaščitimo s pokrivali, s folijo, steklom, slamo in drugimi zaščitnimi sredstvi. Na prostem in nepokrite pa ostajajo le najbolj pogumne. Mednje zagotovo spadata zelje, tako belo kot rdeče, in ohrovt. Zelje prenese kar velik odmerek nizkih temperatur in ga imamo lahko na njivah in poljih vse do novega leta. Zanj je značilno, da ga lahko gojimo vse leto leto.

Sorte loči le čas, ki ga potrebujejo od presajanja do rezanja, najzgodnejše dozorijo že po okrog 55 dneh, pozne pa lahko v toplejših območjih, kot je Primorska, gojimo več kot 170 dni.

Če pa imamo možnost spravila v toplo gredo, lahko zeljne glave poberemo s štorom in jih zakopljemo v gredo, kjer lahko ostanejo sveže več tednov. Druga možnost je, da jih obesimo v hladno klet. Med odporno zelenjavo spada ohrovt: glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, listnati, kodrolistni in brstični. Ohrovt dobi najboljši okus šele po prvih slanah, ko se škrob spremeni v sladkor.

Le v toplem novembru še prekopavamo

Ne samo rastline, tudi tla je treba pripraviti na zimski počitek. Jeseni veliko vrtičkarjev izvede prekopavanje oziroma rahljanje. Vendar pomembno je, da tega ne naredimo prepozno. Prazne gredice najpozneje v sredini oktobra pognojimo s hlevskim gnojem in jih prekopljemo. Če so tla še topla tudi novembra, to lahko storimo takrat.

Zelo priporočljivo je vsaj del vrta pred zimo prekriti z zastirko in pripraviti prostor za mikroorganizme, ki bodo dobra osnova talnega življenja za novo vegetacijsko sezono. Jesensko gnojenje predvsem s komposti čez zimo nahrani mikroorganizme v tleh. Tako ustvarjajo humus in dobro strukturo tal.

Zimske razmere lahko tla poškodujejo. Z zastiranjem dosežemo tudi, da tla spomladi niso zbita, grede pa so hitreje na voljo za setev in sajenje. Zastirka prepreči izhlapevanje vode s površine tal in preprečuje odtekanje vode.

image


Napoved

Na vzhodu bo deloma sončno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Malo topleje bo.
Jutri bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo delno razjasnilo.

V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, več sonca bo na vzhodu. Spet bo zapihal jugozahodnik.

Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Nad našimi kraji se ob šibkih severozahodnih vetrovih zadržuje razmeroma hladen zrak.

Pri sosedih

Ponoči bo v krajih zahodno od nas in na območju severnega Jadrana nekaj zmerne oblačnosti, drugod bo po večini delno jasno, zjutraj bo ponekod megla.

Ko odpade listje

Ko listje odpade, ponovimo škropljenje in zaščitimo sadno drevje proti škodljivcem. Ti se najpogosteje zatečejo v lubje, pokrovne mahove in lišaje. Zato ostrgamo debla, drevesa do prvih vej premažemo z belim zaščitnim premazom. Premaz prepreči, da bi se ti mahovi in lišaji spet pojavili, sadno drevje pa zaščiti tudi pred nihanji temperature in morebitno pozebo.

Slana

To je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej. Ko se zemeljska površina ali rastline in predmeti, toliko ohladijo, da pade temperatura okoliškega zraka pod 0 stopinj. Pri tej temperaturi rosišča vodna para preide iz plinastega v trdo stanje in se izloča v obliki tankih ledenih kristalov, ki imajo obliko iglic ali perja. Ko je temperatura rosišča okoli 0 stopinj, opazimo, da na določenih predela rosa, drugod pa slana, kar je odvisno od podloge teh predelov.


2. november 1941

Potem ko je že 23. oktobra ponekod padlo veliko snega, je tokrat na debelo zametlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili kar 88 cm snega, v Novih selih pri Kočevju 65 cm, v Kranjski Gori 54 cm, v Cerknici 48, na Bledu 34, v Ljubljani 33 cm, na Pleskem pri Hrastniku 24 in v Mariboru 14 cm snega.

 

Deli s prijatelji