Dogajanje se je začelo ob 7.33 po srednjeevropskem času in je trajalo do 11.01. Pri nas je Luna zašla že ob 7.45 in je tako med mrkom ni več bilo nad obzorjem. Med popolnim mrkom se obarva rdeče oziroma bakreno. Natančna barva je odvisna od tega, kako globoko v Zemljini senci bo Luna oziroma od razmer v Zemljini atmosferi.
Lunin mrk nastane, ko se Sonce, Zemlja in Luna postavijo v isto ravnino. Običajno Sonce osvetljuje Luno, med mrkom pa gre ta skozi senco, ki jo meče Zemlja. Luna bi morala tedaj postati nevidna, vendar se to ne zgodi, saj jo doseže nekaj žarkov in se zato obarva rdeče.
V nasprotju s sončnim mrkom lahko luninega opazujemo brez posebnih zaščitnih očal ali opreme. Zadnji popoln Lunin mrk je bil 21. februarja 2008, medtem ko bosta prihodnje leto dva, 15. junija in 10. decembra.
Pri nas lunin mrk viden le v idealnih pogojih
Lunin mrk, sicer najbolje viden iz ameriške celine, smo delno videli tudi pri nas. Prebivalci vzhodne Slovenije so, če so imeli jasno nebo in dober pogled na zahodni horizont, lahko videli začetno fazo luninega mrka, je povedal Herman Mikuž z Astronomsko geofizikalnega observatorija Golovec.
Lunin mrk se je pri nas začel ob 7.32, ko je začela zemljina senca prekrivati Luno. Luna je nato ob 7.45 pri nas zašla, tako da je bilo lunin mrk mogoče opazovati le okoli 13 minut. Herman Mikuž je ob tem poudaril, da je bilo mrk pri nas mogoče videti le v idealnih pogojih.
Lunin mrk, sicer najbolje viden iz ameriške celine, smo delno videli tudi pri nas. Prebivalci vzhodne Slovenije so, če so imeli jasno nebo in dober pogled na zahodni horizont, lahko videli začetno fazo luninega mrka, je povedal Herman Mikuž z Astronomsko geofizikalnega observatorija Golovec.
Lunin mrk se je pri nas začel ob 7.32, ko je začela zemljina senca prekrivati Luno. Luna je nato ob 7.45 pri nas zašla, tako da je bilo lunin mrk mogoče opazovati le okoli 13 minut. Herman Mikuž je ob tem poudaril, da je bilo mrk pri nas mogoče videti le v idealnih pogojih.
