UMETNIK

Z motorko izdelal zmagovalno čipko

Objavljeno 12. januar 2017 10.43 | Posodobljeno 12. januar 2017 10.45 | Piše: Vane D. Fortič

Slovenski uspeh na festivalu skulptur iz ledu in snega na Kitajskem.

Z motorno žago je izdelal čipko. Foto: Arhiv Miro Rismondo

Medtem ko obiskovalci Ledene dežele v ljubljanskem BTC občudujejo slovanske bogove, vkovane v led, avtorja Miro in Helena Rismondo ne mirujeta. Helena se odpravlja v Rusijo na tekmovanje za ruski pokal v ledenih in snežnih skulpturah, Miro pa je v Harbinu na Kitajskem že prejel nagrado za kreativnost.

Harbin, mesto na severovzhodu Kitajske, v prevodu pomeni mesto, kjer se sušijo ribiške mreže. Ker pa je reka Songhua že decembra zamrznila, so ribiči prenehali loviti ribe in sušiti mreže. Harbin je s temperaturami okrog 20 stopinj pod ničlo res postal ledeno mesto, kot mu tudi pravijo. Mraz je v led vklenil tudi dva otočka – prizorišče največjega od svetovnih festivalov skulptur iz ledu in snega, ki ga prirejajo že več kot 30 let.

Festival je tridelen. Miro Rismondo sodeluje v dveh delih, na enem je delal skulpturo iz ledu, na drugem jo bo iz snega. Poleg Harbina sta le še dve mesti na svetu, kjer prirejajo podobno velika tekmovanja; eno je Fairbanks na Aljaski v ZDA, drugo pa Ottawa v Kanadi.

Številni domačini so iz reke izsekali ledene bloke, da so jih nato udeleženci z vsega sveta umetelno obdelovali. Prizorišče je po kitajsko ogromno, obsega kar 750.000 kvadratnih metrov, obiskovalci pa lahko občudujejo skulpture, izdelane iz 180.000 kubičnih metrov rečnega ledu. Desetmilijonski Harbin ponoči žari: skulpture, ki so jih postavili na glavni mestni aleji, ter prizorišče obeh festivalov (ledenih in snežnih skulptur) osvetljujejo s številnimi reflektorji mavričnih barv.

Miro je bil lani prvič na festivalu, sodeloval je v mednarodni ekipi, ki je izdelala ledena rakovico in morskega konjička, iz snega pa boj hobotnice in jastoga.

Letos so organizatorji med prijavljenimi izbrali tudi njegov projekt – čipko. »Z ženo Heleno motive za svoje skulpture vedno iščeva v domači zgodovini, kulturni dediščini, običajih in mitih. Prijavil sem se s projektom idrijske čipke, ki je že zaščitena v registru žive dediščine Republike Slovenije, zaščita na višjih ravneh pa je v pripravi. Doma sem iz plastelina naredil 15 centimetrov visok model skulpture čipke. Plastelin je bil zelo krhek, pa sem ga zamrznil in takoj naredil fotografije. Model je potem hitro razpadel,« razloži Miro.

S skulpturo Plapolanje čipke v vetru je hotel poudariti krhkost in hkrati moč ledenega kristala. Skulptura idrijske čipke je navdušila žirijo in slovenski predstavnik je osvojil nagrado za kreativnost.

Tina Koder Grajzar, oblikovalka avtorske idrijske čipke, je ob tem povedala: »Veseli me, da je nagrado osvojila ledena skulptura slovenskega avtorja, ki je navdih našel v čipki, čeprav ni upodobil značilnega videza idrijske čipke, ampak bolj svobodno interpretacijo na temo čipke kot prosojne, lahkotne, dekorativne luknjičaste strukture. Res lepo. Novembra lani sem svojo avtorsko idrijsko čipko predstavila na razstavi v Hongkongu in naletela na zelo lep odziv, zato vem, da Kitajce navdušuje prefinjenost čipke – pa naj bo izdelana iz niti ali iz ledu!« 

Deli s prijatelji