NOVO MESTO – Leto in pol deluje urgentni center v novomeški bolnišnici in dejstvo je, da ga obiskuje vse več bolnikov, ki niso urgentni in bi spadali k osebnemu zdravniku. »Na našem urgentnem centru je že tako nenormalna gneča, da je ogrožujoča za tiste, ki dejansko potrebujejo urgentno pomoč. Prostorsko, kadrovsko in finančno je bilo načrtovano, da bo naš urgentni center sprejel 44.000 pacientov, letos bomo, če bo šlo tako naprej, dosegli že številko 70.000 in na račun tega je bolnišnica ustvarila že milijon evrov izgube. Tak presežek dela ustvarja slabo klimo, nejevoljo in tudi preobremenjenost zdravstvenega osebja,« je poudarila Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto.
Zato v četrti največji slovenski bolnišnici, ki je po površini, ki jo pokriva, zagotovo največja – saj pod njeno okrilje poleg manjše brežiške bolnišnice spada ves jugovzhodni del Slovenije, v dolenjsko prestolnico pa prihajajo celo bolniki iz ljubljanske regije – z oktobrom uvajajo nove ukrepe, ki naj bi prispevali k temu, da bodo na urgenco prihajali res smrtno ogroženi, akutno bolni pa le med 20. in 7. uro zjutraj ter med vikendi in prazniki, ko niso na voljo osebni zdravniki oziroma pediatri.
Zdaj namreč na urgenco prihajajo bolniki tudi dopoldne in popoldne, saj se, kot je dejal prim. Milivoj Piletič, strokovni direktor bolnišnice, bolniki zavedajo, da lahko tako najhitreje na enem mestu dobijo vso pomoč, diagnostiko in vse specialiste, in to mimo čakalnih vrst. Namen ukrepov ni sankcioniranje, preganjanje pacientov ali zaračunavanje storitev, a želijo, da bi se ljudje zavedali, kakšnim zdravstvenim stanjem je namenjen urgentni center. Nikogar ne bodo grobo zavrnili, jih bodo pa preusmerjali na osebne zdravnike, v primeru zlorab nujne medicinske pomoči pa bodo storitve tudi zaračunavali.
»Bolniki z gripo ali nedolžno drisko naj ne hodijo na urgentni center, akutno bolni naj obiščejo osebnega zdravnika, ki bo ocenil stopnjo nujnosti pomoči. Takšnega števila bolnikov v urgentnem centru preprosto ne zmoremo več pregledati in tako tisti pacienti, ki niso nujni, ogrožajo zdravje in življenje tistih, ki nujno potrebujejo urgentno pomoč,« je poudaril Bojan Kostić, predstojnik urgentnega centra, kjer opažajo, da je med pacienti do 40 odstotkov takšnih, ki so sicer akutno zboleli, a bi morali obiskati osebnega zdravnika, k temu pa spadajo tudi tisti s kroničnimi boleznimi.
V novomeški bolnišnici bodo v petek slavnostno predali namenu zelo pomembno pridobitev – katetrski laboratorij, ki je izrednega pomena za zdravljenje srčno-žilnih bolezni, pri katerih je umrljivost velika. Bolniki po srčnem infarktu imajo v bolnišnicah s tem laboratorijem trikrat večjo možnost preživetja, doslej so jih morali iz novomeške bolnišnice za te preglede pošiljati drugam. Naložba je vredna dva milijona. |
