V Sončnih dvorih 31 stanovanj zgrajenih na črno?!

GROSUPLJE – Mondeno stanovanjsko naselje Sončni dvori v Grosupljem, ki je prve stanovalce, med katerimi je bilo precej zvenečih imen, kot so Maja Makovec Brenčič, Rok Čeferin, nekdaj tudi sin ljubljanskega župana Jure Janković, sprejelo že leta 2006, še vedno ne da spati prvemu sosedu oziroma mejašu Francu Potokarju.

»Če velja 14. člen ustave, ki govori o enakosti pred zakonom – in če do danes vsi vpleteni trdijo, da je vplivno območje samo do mejne črte, čez pa ne, potem je bila nezakonita gradnja do mejne črte, saj balkoni segajo na mojo parcelo –, potem morajo tudi meni dati dovoljenje za gradnjo hiše, da jo tudi jaz zgradim do mejne črte. Rezultat pa bo, da se bodo balkoni držali skupaj,« je ogorčen Potokar, ki se z ženo Marto že več kot 13 let trudita dokazati, da je bila gradnja Sončnih dvorov v Grosupljem nezakonita oziroma neskladna z gradbenim in uporabnim dovoljenjem.

Blok oddaljen le 28 centimetrov

Zgodba se vleče iz leta 2003, ko je UE Grosuplje izdala gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje stanovanj, ki jih je gradil GPG, stranki v postopku pa nista bila zakonca Potokar, sicer lastnika zemljišča tik v neposredni bližini objektov. Sporen je bil predvsem blok K2, ki s svojimi balkoni sega tik nad mejo med zemljišči oziroma že posegajo v zračni prostor Potokarjevih. Po gradbenem dovoljenju bi morala biti razdalja štiri metre, a je naselje od njunega zemljišča oddaljeno le 28 centimetrov. »Ker so med gradnjo vse ogradili, tega nisva videla pravočasno. Preden so mi priznali, da sem stranka v postopku, sem zamudil rok za pritožbo,« pripoveduje Potokar. Takrat je bil lastnik GPG Igor Lah, direktor pa Marino Samardžija. »Samardžija je stopil z eno nogo na moje zemljišče, z drugo pa na drugo stran in rekel: 'Če bi kdo meni to storil, bi mu glavo odbil,'« pojasnjuje Potokar, ki je med iskanjem pravice potrkal že na preštevilna vrata.

Sprožila upravni spor

Pa se v vseh teh letih niso zgodili le balkoni, ki segajo v zračni prostor sosedov, tudi med samo gradnjo so izvajalci grobo posegli na njuno zemljišče, jima odkopali mejnike in jih nato vrnili, »ukradli 300 kubikov zemlje«, jima grozili s tožbami, po njunem zemljišču pa so med drugim položili visokonapetostni električni kabel tik pod površjem, trdita Potokarjeva. Gradbena inšpekcija po njunem še do danes ni ukrepala.

Zakonca sta se na postopek pritožila, pridobila mnenje neodvisnega strokovnjaka, fotografirala, a je UE odločila, da njuna pritožba ni utemeljena. Šla sta še dlje – okoljsko ministrstvo jima je delno pritrdilo in izdalo odločbo, da se ponovi postopek za gradbeno dovoljenje za blok K2-2, kjer je 34 stanovanj. Leta 2006 je za pičlih devet milijonov evrov novi lastnik GPG postal Boris Dolamič, ki ju je poklical in rekel, da v celoti nasprotuje njunim navedbam. Zakonca sta sprožila upravni spor, zaradi rezultata, ki je bil njima v prid, je Dolamič vložil revizijo na vrhovno sodišče. In čeprav je bil na vrhovnem sodišču neuspešen, je zadeva obstala. Zakonca sta izpodbijala gradbeno in uporabno dovoljenje za gradnjo Sončnih dvorov, kajti po gradbenem in uporabnem dovoljenju bi moralo biti v Sončnih dvorih 340 stanovanj, zraslo jih je 371 z eno etažo več. »Leta 2014 sva šla k načelnici UR Grosuplje Loreni Goričan,« pripovedujeta zakonca, »pa je rekla: 'Jaz sem ravnokar nastopila službo, že po bežnem pregledu dokumentacije sem ugotovila, da je 19 stanovanj preveč.'«

»Enaintrideset stanovanj je preveč, to je dokazano. A očitno nihče ne zna šteti. A tega načelnica zdaj ne prizna, šel sem k Roze Ristevski na upravno inšpekcijo – če je to res, bi moralo biti gradbeno dovoljenje nično –, pa je rekla: 'Če je gradbeno in uporabno dovoljenje zapovedalo gradnjo 340 stanovanj, jih nikakor ne more biti 341.' Goričanova je torej po bežnem pregledu ugotovila, da jih je 19 preveč, jaz, da jih je preveč 31. Ko sva šla pa k arhitektu Igorju Kranjcu, ki je tudi odgovoren, vprašat, zakaj so se objekti razširili za štiri metre in povišali za eno etažo, če jaz nisem dal soglasja za nezakonito gradnjo, je rekel: 'Oprostita, investitor je od mene takšno gradnjo zahteval.'«

Načelnica: Uporabila sta vsa možna pravna sredstva

Podala sta tudi pobudo za inšpekcijski nadzor tako na upravno kot gradbeno inšpekcijo. »Franc in Marta Potokar sta sprožila vsa možna redna in izredna pravna sredstva, vendar v postopkih nista bila uspešna. Dovoljena je bila le delna obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja za 1. fazo gradnje, a le za objekt K2-2, kjer sta predlagatelja mejaša tega objekta in lastnika sosednje nezazidane parcele,« pojasnjuje Goričanova. Torej ta ista načelnica, ki je na prvi pogled ocenila, da je 19 stanovanj preveč. Kot še pojasnjuje, je bila delna obnova postopka zaključena z odločbo upravne enote leta 2015, »s katero je gradbeno dovoljenje v tem delu ostalo v celoti v veljavi. Na to odločitev sta se v celoti pritožila, a je ministrstvo za okolje in prostor potrdilo odločitev upravne enote«, pojasnjuje Goričanova. 

Nadzor šele leta 2018

»Inšpekcijski pregledi večjega števila zadev so bili opravljeni oktobra in novembra. V okviru teh pregledov je bila pregledana tudi dokumentacija v inšpekcijskem postopku, ki se nanaša na gradnjo naselja Sončni dvori v Grosupljem. Iz pregledane dokumentacije je bilo razvidno, da je gradbena inšpektorica ustavila inšpekcijski postopek na podlagi 28. člena ZIN. Nadzor še ni končan, zato vam ugotovitev še ne moremo podati,« pravijo na inšpektoratu ministrstva za okolje in dodajajo, da bodo pobudo za inšpekcijski nadzor, ki ga vodi EU Grosuplje, predvidoma obravnavali v prvi polovici leta 2018. Inšpekcijski pregled gradnje, ki se je začela leta 2003, in stanovanj, kamor so se lastniki vselili pred več kot desetimi leti, bo šele leta 2018. Pri tem pa, zanimivo, opozarjajo, da pravzaprav nimajo nobenih pristojnosti, razen opozarjanje za prihodnje. Vse drugo mora mali človek sam, tudi sprožiti ustrezne postopke. »Prav nihče mi ne odgovoril na vprašanje, koliko stanovanj bi po gradbenem in uporabnem dovoljenju moralo biti in koliko jih je v resnici,« je obupan Potokar, ki se je že obrnil na ustavno sodišče. Dejstvo je namreč, da že več kot desetletje na svojem zemljišču, dokler se zadeve ne rešijo, ne more graditi. »Če obstane tako, se bo moj balkon dotikal balkona naselja,« pojasnjuje Potokar. In edina pot, poleg ustavnega sodišča in selitve zadeve v Strassbourg, ki jima ostane, je odškodninska tožba zoper nekdanjega lastnika podjetja GPG Dolamiča, ki je zdaj v stečaju. In da, tudi nam ni nihče od pristojnih odgovoril na vprašanje, koliko stanovanj predvideva gradbeno dovoljenje in koliko jih je v resnici.