LJUBLJANA – V Slovenijo je vstopil prvi mednarodni profesionalni organizator kongresne dejavnosti. Gre za turško družbo Dekon iz Istanbula. Družba je polovični lastnik slovensko-turškega podjetja Dekon.si, drugo polovico ima v lasti ljubljansko Gospodarsko razstavišče.
Presenetljiva novica ima ozadje. Lansko in letošnje leto je zaznamoval terorizem, še posebno v Turčiji, ki je z Istanbulom (poleg Dunaja, Prage in Budimpešte ter Barcelone, Pariza in Londona) sestavljal prvo ligo kongresnega turizma. Turčija je zdaj kongresno obglavljena, zato so se vodilni možje v turškem podjetju odločili povezati s Slovenci – v Sloveniji.
»Slovenija je kongresno privlačen trg,« pravi Špela Terpin z ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Pojasnjuje, da gre v primeru slovenske veje turškega Dekona za mešano podjetje, ki je v polovični lasti Ljubljane oz. GR (lastnik GR je Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem na čelu, ki je po naših neuradnih informacijah tudi dal žegen za presenetljiv turški vstop na ljubljansko sejmišče), 26-odstotni lastnik je Čengiz Korkmaz, prvi mož turške skupine (in lastnik), 24-odstokov pa je v lasti skupine Dekon Turčija.
Kongresna dejavnost ima visoko dodano vrednost in velik potencial. Poslovni turisti veljajo za dobre uporabnike, saj so pač bolj potratni kot drugi in zapravijo okoli 200 evrov na dan (navadni 100), poleg tega se na poslovno destinacijo velikokrat vrnejo kot počitniški gostje.
Ljubljana iz druge lige v prvo
Slovenija še vedno velja za novo destinacijo na svetovnem kongresnem zemljevidu, kar je naša prednost in hkrati pomanjkljivost. Ugodna lega v osrčju Evrope, zelo bogata in raznovrstna ponudba na majhnem prostoru, dobro razmerje med kakovostjo in ceno ter prijaznost ljudi je le nekaj vzrokov, zakaj privablja vse več mednarodnih organizatorjev dogodkov.
Slovenija je ustvarjena za kongresni turizem – imamo številne še neizkoriščene razvojne možnosti ter vse potrebno, da se postavimo ob bok svetovno uveljavljenim silam. Izračun pokaže, da dva tisoč udeležencev kongresa prinese veliko več kot milijon evrov prometa, zato je dejavnost upravičeno poimenovana kot kongresna industrija.
Zdaj je tako Ljubljana s pomočjo Turkov – mimogrede, družba deluje v 36 državah, kjer že trži 170 destinacij in organizira več ko 60 kongresov na leto – vstopila tudi v ta segment industrije.
»To s politiko nima nobene zveze,« pravi Terpinova, ki tudi zanika, da bi bilo mešano podjetje pravzaprav turški paravan za katere druge posle. Je pa slišati, neuradno, da imajo Turki prav v tem delu glavnega mesta precej načrtov. Za zdaj še na papirju in dolgoročno.
Morda hotel, garažna hiša, velik kongresni center?
Odgovora ni, je pa mogoče slišati povsem neuradno, da bi to utegnilo biti zelo mogoče.
Informacija o slovensko-turški kongresni navezi v Ljubljani se med prebivalci Bežigrada še ni razširila, precejšnje vznemirjenje pa je povzročila namera mestnih oblasti, da se bo nova cesta, ki vodi do še nedokončanega islamskega versko-kulturnega centra (v neposredni bližini je tudi turško veleposlaništvo), imenovala Džamijska ulica. O poimenovanju, ki hudo razburja del politike in meščanov, bo mestna oblast odločala konec septembra.
Poročilo mestne komisije kaže, da so bila negativna mnenja o Džamijski ulici v večini, a je komisija prejela tudi nekaj glasov podpore predlaganemu poimenovanju. Zanimivo pa je mnenje komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je delovno telo vlade, pristojno za zemljepisna imena, in ki jo sestavljajo strokovnjaki Sazuja, profesorji s filozofske fakultete ter zaposleni na ministrstvih in nekaterih drugih državnih ustanovah. Ti so za novo Žabjo ulico izdali pozitivno mnenje, za novo Džamijsko ulico pa so predlagali nekoliko drugačno poimenovanje: Ulica oziroma Pot ob džamiji ali Ulica oziroma Pot ob mošeji. |
