LJUBLJANA – Kako v Sloveniji postati obveščevalni agent? Damir Črnčec, nekdanji direktor Sove, je v oddaji Požareport razkril, kako je postal agent in zakaj.
Črnčec je pojasnil, da je v obveščevalske vode prišel po svoji vojaški karieri. »Vojaška kariera je bila dobra podlaga, da sem šel po tej poti, hkrati pa želja, da sem malce dejaven na operativnem in analitičnem področju.« Povedal je, da je bil nekdaj vodja operative, potem pa je postal direktor Sove. Črnčec je prepričan, da smo Slovenci z vsemi svojimi lastnostmi primerni za agente.
»Seveda smo. Mi imamo enega velikega agenta, Vladimirja Vauhnika, ki je pravilno napovedal natančen datum (6. april 1941) napada na kraljevino Jugoslavijo, kar pa je bilo sprejeto s skepso. Podatke je pridobival z druženjem v visokih krogih.«
Razlika med Sovo in vojaško tajno službo
Kakšna je razlika med vojaško obveščevalno službo in civilno – Sovo. »Razlika je v pristojnostih ene in druge. Vojaška je pristojna za zaščito naših sil v tujini.« Pojasnjuje, da vojaška obveščevalna služba pridobiva podatke s tistih območij in svetuje ljudem, ki dajejo napotke v Sloveniji. Na varnostnem področju pa se vojaško obveščevalstvo ukvarja s preventivnim delom, s tem, kdo naj se zaposluje. »Obveščevalske službe si ne predstavljam brez dela sodelavcev.«
»Sova je namenjena zbiranju podatkov za zaščito gospodarskih, političnih in najširših varnostnih interesov Slovenije. Gre za najširši spekter varnostno-obveščevalne službe.« Pravi, da je meja med obema na varnostnem področju malo zabrisana in da se službi dopolnjujeta. Pojasnil je, kaj je počela agencija v času nakupa patrij. »Dejavnosti, za katere je bil OVS pristojen po zakonu, so bile narejene. O tem so bili obveščeni tudi takratni nadzorniki.« Črnčec pravi, da je to, kar se zdaj dogaja po sodiščih, nekaj povsem drugega, kakšen bo epilog, pa bomo še videli. »'Naši' so storili to, kar so morali narediti, in to so naredili kvalitetno.«
»Predhodniki so lagali«
Pravi, da so pristojnosti Sove vezane na aktivnosti s tujino. »Kot direktor Sove sem preveril, kako je bila Sova aktivna na področju spremljanja gospodarskih interesov Slovenije po zahodnem Balkanu. Ugotovil sem, da je bilo ogromnih oškodovanj slovenskega premoženja. Vse podatke, ki smo jih imeli, smo odstopili policiji.« Pravi, da je korak, ko obveščevalci posredujejo podatke organom pregona, zelo težak, saj lahko s tem razkrijejo svoje vire, vendar je ocenil, da je v tem primeru šlo za oškodovanje za več milijonov.
Črnčec meni, da je Sova nekakšen naslednik politične policije v Sloveniji. Duh te politične policije je po njegovem mnenju še močno prisoten. »Rekel bi, da je tam še vedno preveč ljudi izpred leta 1990. Jaz sem prišel tja z drugačno percepcijo in razumevanjem službe. Tam je zelo veliko kompetentnih ljudi, vendar je ta duh ostal, konkretno se je kazal tudi z arhivsko zgodbo. To je absurd, imamo namreč zakon iz leta 1999, v katerem piše, da moramo v enem letu predati gradivo izpred maja leta 1990. V nekaj dnevih pa sem ugotovil, da so vsi moji predhodniki lagali, da tam še vedno v rednih arhivih obstajajo gradiva izpred tega datuma. Mislim, da je bilo zdaj vse predano v arhiv. Zakaj bi morala moderna služba hraniti gradiva izpred leta 1990?«
Kakšna pooblastila imajo?
Črnčec je še pojasnil, da lahko agenti Sove nosijo orožje, pri izvajanju rednih nalog pa je praksa, da ne. Če želi operativec Sove zaustaviti državljana, se mora obrniti na policijo. »Če vas agent Sove ustavi na cesti, ga lahko mirno zavrnete. Če bi to naredil, bi bilo zelo neprofesionalno od njega. Bistvo obveščevalne agencije je namreč, da je prikrito. To bi bilo nedopustno in neprofesionalno, to so pooblastila bivše politične policije.«
Je mogoče postati šef Sove brez politične podpore? »Seveda ne. Ne moreš biti direktor resne obveščevalne agencije, če nimaš zaupanja šefa. Predsednik vlade je tisti, ki predlaga šefa. Z vidika higiene je prav, da ima nekoga, za katerega je prepričan, da to lahko dela.« Črnčec pravi, da je to funkcijo jemal profesionalno in strokovno. »Ostal sem direktor pod dvema vladama in dvema različnima ministroma, bil sem edini.« Dejal je tudi, da to ni služba, ki si sama postavlja naloge, ampak ima jasno določene naloge in cilj.
»Nikoli ne bi pričal v korist narkokartela«
Pričanje bivšega direktorja Sove Iztoka Podbregarja je na neki način rešilo balkanske bojevnike. Črnčec pravi takole: »Sam se ne bi nikoli znašel v situaciji, da bi pričal v korist narkokartela ali podobnih struktur. Tam je bilo postavljeno zelo jasno vprašanje: Ali je imela srbska BIA pristojnosti, da je prisluškovala tem domnevnim kriminalnim strukturam? In zgodba je preprosta, BIA ima po njihovih predpisih pristojnosti, da te stvari spremlja, in ko zazna kršitve, lahko začne spremljati te postopke kot policija. Imajo obveščevalska in policijska pooblastila. V najhujših kršitvah se lahko začnejo obnašati kot policija.« Vendar Sova teh pristojnosti nima, zato mora, ko zazna takšne kršitve, te podatke predati policiji.
Za konec je Črnčec še povedal, da obstajajo tako vplivi levega in desnega ekstremizma kot tudi islamskega radikalizma.