Šole vpijejo, otroci trpijo, ministrstvo pa si je vzelo čas

Na zdravstveni in šolski sistem smo bili nekoč lahko v Sloveniji nadvse ponosni. Otroci so bili v sklopu primernega javnega izobraževalnega procesa deležni še zelo dobre zdravstvene preventive, kar je dediščina nekdanje skupne države, kjer naj bi imeli vsi zagotovljene enake možnosti in pravice. A vse kaže, da je tudi socialno državo že dobro načel kapitalizem, zato je teh pravic vedno manj. Nedavno se je začelo zapletati s sistematskimi pregledi otrok. Ko so se na Osnovni šoli Prebold odločili, da otrok ne bodo več vozili v Dispanzer za otroke in mladostnike v Žalcu, je v javnosti završalo.

Nedorečena zakonodaja

Ravnatelj preboldske osnovne šole Oton Račečič je bil povsem jasen: sistematski pregledi niso del izobraževalnega sistema, za njih ne dobimo nobenega denarja, v zdravstvenih domovih učiteljice težko krotijo horde otrok, poleg tega učitelji nočejo več biti servis za zdravstvene dejavnosti oziroma vozniki.

Poteza preboldske osnovne šole ni razburila le staršev preboldskih otrok in občinskega vodstva, ki je ob tem pripomnilo, da je občina šoli vedno plačevala vožnjo otrok do dispanzerja, ampak je sprožila tudi vprašanja o tem, koliko šol bo sledilo preboldski in ali so ogroženi tudi drugi primeri dobre prakse, kot so na primer prehrana in prevoz v šolo. Poleg tega se je izkazalo, kako nedorečena in slaba je v tem primeru zakonodaja, ki sicer določa, da mora šola sodelovati z zdravstvenim zavodom pri izvajanju sistematskih pregledov, ne določa pa, kakšno mora biti to sodelovanje. Prav tako absurdno zapisani zakoni omogočajo, da si odgovornost za zdravstveno skrb kot pingpong žogico lahko podajajo šole in ministrstvo ter jih prelagajo na starše. Na koncu kratko potegnejo otroci, kriv pa seveda ni nihče.

Apel na zavest učiteljev

Zaradi poteze preboldske osnovne šole so še posebno razočarani na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Predsednici Darji Groznik se zdi to nezaslišano in zelo skrb vzbujajoče, saj pomeni nižanje standardov zdravstvenega varstva otrok, zato srčno upa, da je šlo za osamljen primer, ki mu drugi ne bodo sledili. »Nedopustno je, da se učitelji borijo za svoje interese na plečih otrok in da zdravje otrok izkoriščajo kot predmet pogajanj za več denarja. To, da po dolgih letih vzorne prakse preventivnih sistematskih pregledov kar naenkrat trdijo, da vodenje otrok na sistematske preglede ni v opisu njihovih delovnih nalog, je nemoralno in etično sporno sprenevedanje,« je odločna in ostra Groznikova.

Pri tem je pojasnila, da na ZPMS šolo razumejo kot mnogo več kot le izobraževalno ustanovo. »Apeliram na zavest učiteljev, naj tudi na tem področju še naprej igrajo svojo zelo pomembno vlogo. Sistematski preventivni pregledi so izjemno pomembni in nič jih ne more nadomestiti. Ne upam si pomisliti, kaj vse bi se lahko zgodilo, če otroci ne bi imeli sistematske preventive! Kdo drug, če ne zdravnik, bo lahko zaznal, da je z otrokom kaj narobe, da ga starši zanemarjajo, so do njega nasilni? Če že v zakonu, ki je veljal do zdaj, ne piše jasno, kako naj sodelujejo šole, pa naj se vsaj učitelji zavedajo, da je to njihova moralna dolžnost.«

Na ZPMS se po preboldskem primeru bojijo, da gre v naših šolah vse po liniji najmanj dela. »Kot bi se šole želele razbremeniti čim več odgovornosti. Poglejte samo zunajšolske dejavnosti, ki so bile včasih vse po pouku in v okviru šole, zdaj pa vse dajo zunanjim izvajalcem in seveda so plačljive. Najlažje je to narediti, a to ni dobro za otroke in ni vredno učiteljskega poklica. Bojimo se, da se bo podobno dogajalo tudi s šolskimi prevozi in prehrano,« je prepričana.

Ravnatelji: Mi ne živimo od fotosinteze

Učitelji na problem gledajo nekoliko drugače. Kot nam je razložil predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan, združenje še nima enotnega stališča do preboldskega primera in nadaljnjega ravnanja šol, je pa v nastajanju predlog, kako bi to moralo biti urejeno v prihodnje, in ta predlog bodo poslali ministrstvu. Naše vprašanje, zakaj sistematski pregledi pravzaprav ne bi bili še naprej odgovornost osnovnih šol, je obrnil nekoliko drugače.

»Zavedamo se, kako pomembni so preventivni pregledi za zdravje otrok, prav tako se zavedamo, da bi bili z neizvajanjem sistematičnih pregledov ogroženi nekateri otroci. Ne razumem pa, zakaj bi morala biti to odgovornost šole in zakaj bi morali zaradi nekaterih neodgovornih staršev, ki otrok ne bi sami vozili na sistematske preglede, ves sistem prilagajati njim. Po Preboldu vsi trkate na našo vest, nam očitate neodgovornost in od šol pričakujete socialno držo. A mi ne živimo od fotosinteze, od države pa za te sistematske preglede ne dobimo prav nič. Zdravstveni sistem dobi pet milijonov evrov za njih, šolstvo pa nič. In ti sistematski pregledi so samo vrh ledene gore, zakon nam nalaga tudi izvajanje šolske prehrane in prevozov, a za vse to moramo v večini sami poskrbeti s svojo tržno dejavnostjo.«

Poudaril je še, da imajo z vsem, kar jim nalaga država, ogromno dela, da jim zaradi tega močno primanjkuje časa za osnovno poslanstvo in da je med učitelji zelo veliko izgorelosti. Zato ravnatelji od ministrstva za šolstvo pričakujejo, da se izreče o tem, kdo je odgovoren za sistematske preglede, in da se tako ta kot vsi drugi problemi čim prej razčistijo.

Ministrstvo obljublja rešitev

Kdo je torej po zakonu odgovoren za sistematske preglede, šole ali starši? Tega v tem trenutku ne ve nihče, niti ministrstvo za šolstvo ne. Direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Gregorja Mohorčiča smo povprašali, ali je preboldska šola kršila zakon, če v njem jasno piše, da mora osnovna šola sodelovati pri sistematskih pregledih.

»Ne, ni. Zakonodaja jasno pravi, da je sodelovanje šole pri sistematskih pregledih nujno, način izvedbe pa je stvar posameznih šol,« je povedal. In zakaj preprosto ne zapišejo v zakon, kdo jih mora izvajati, pa bi bila stvar rešena? »Kdo pa pravi, da mora odgovornost staršev prevzeti šola? Vse skupaj ni tako preprosto in obstajajo tudi pomisleki nekaterih staršev, ki ne želijo skrbi za zdravje svojih otrok prenašati na šole. Vse več je staršev, ki svoje otroke že sami vozijo na sistematske preglede, poleg tega želimo na neki način tudi ohraniti avtonomijo šol. Zadevo hočemo rešiti celostno in ob upoštevanju vseh plusov in minusov, poleg tega moramo upoštevati tudi, da se je družbeno okolje močno spremenilo in da se vsem takšni skupinski sistematski pregledi, ko ni nobene zasebnosti, tudi ne zdijo primerni,« je razložil.

Na ministrstvu so za reševanje te problematike ustanovili delovno skupino, ki bo v treh mesecih celostno uredila problem, do takrat pa prosijo šole, naj ne spreminjajo svoje prakse in ravnajo tako, kot so do zdaj, torej naj ne sledijo preboldskemu primeru in naj otroke še naprej vozijo na sistematske preglede.