Statistika nas po številu traktorjev na prebivalca uvršča v sam vrh Evrope, vendar se zaradi tega podatka ne smemo prehitro veseliti. V Sloveniji so namreč registrirani traktorji v povprečju stari več kot 21 let. To je skrb vzbujajoče tako z vidika ekologije kot tudi varnosti pri delu. Povprečna slovenska kmetija sicer uporabljala 1,4 traktorja, več kot 90 odstotkov traktorjev pa so gnali motorji z nizko delovno močjo do 59 kW, kar je za sodobno kmetijstvo seveda prej premalo kot preveč.
Traktor kot smrtna past
Številne kmetije imajo traktorje, ki so bili kupljeni v 70. letih prejšnjega stoletja in jih še uporabljajo. Traktorji iz tistega časa so po eni strani veliki onesnaževalci, po drugi pa so tudi smrtno nevarni, saj večina nima niti zaščitnega loka, kaj šele varnostne kabine in pasu, ki lahko pomagajo pri usodnih prevračanjih, ki so najpogostejše delovne nesreče traktorja.
Slovenski trg rabljenih traktorjev se v zadnjih letih krepi. Če je bilo v rekordnem letu 2008 med 4451 prvič registriranimi traktorji več kot polovica novih, je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta novih manj kot tretjina. To pomeni, da postajamo država odsluženih traktorjev z zahodnih trgov?
Nakup rabljenega traktorja je tvegan, še posebno, kadar je njegova zgodovina dvomljiva. Posegi v števce delovnih ur traktorjev iz tujine, ki omogočijo, da kažejo manj ur, kot jih je vozilo v resnici naredilo, niso nič nenavadnega, pravijo poznavalci.
