LJUBLJANA – Slovenski državni holding (SDH) je na današnji skupščini Luke Koper preoblikoval nadzorni svet družbe, saj si po besedah predsednice uprave Lidie Glavina želi take nadzornike, ki bodo kos izzivom poslovanja družbe. Delničarji so soglašali tudi z razdelitvijo skoraj celotnega bilančnega dobička ter s prevetritvijo posameznih poslov družbe.
Na skupščini so z današnjim dnem odpoklicali vseh pet članov nadzornega sveta Luke Koper, predstavnikov delničarjev. Nato so Rada Antoloviča ponovno imenovali za nadzornika družbe, namesto Alenke Žnidaršič Kranjc, Elen Twrdy, Andreja Šercerja in Žige Škerjanca pa se mu bodo s 1. julijem pridružili Andraž Lipolt, Uroš Ilić, Milan Jelenc in Barbara Nose.
Zaposleni menijo, da spremembe v nadzornem svetu niso potrebne, saj Luka posluje dobro, celo rekordno. Bojijo se, da bo spremembam v nadzornem svetu sledila menjava uprave, nato pa prodaja družbe, zaradi česar so v četrtek pred vhodom v koprsko pristanišče pripravili protestni shod, današnje skupščine pa niso poskušali ovirati.
Ne prodaja se
Predsednica uprave SDH je bojazni o prodaji Luke Koper ovrgla. »Luka Koper je strateška naložba Republike Slovenije, kar pomeni, da bo država še dolgo ostala njen večinski lastnik,« je dejala. Tako je zapisano v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo lahko spremeni le državni zbor, je dodala. Zahtevo za predčasen odpoklic nadzornikov, mandat bi se jim namreč iztekel 7. oktobra, je pojasnila z ugotovitvijo, da sta tako uprava kot nadzorni svet storila premalo, da bi se rešili oziroma uredili problemi, kot so netransparentno poslovanje in kršitve delovne zakonodaje, ki so jih v Luki Koper ugotovili inšpektorji in o njih poročali mediji. »Sume nepravilnosti smo zaznali tudi v SDH in sprožili ustrezne postopke,« je dejala.
SDH se zdi sporno predvsem poslovanje Luke Koper z izvajalci pristaniških storitev (IPS), kar pa je predsednik uprave Luke Koper Drago Matić zanikal. Pri najemanju delavcev prek IPS ne gre za prakso, ki bi jo iznašla Luka Koper. Tudi številne državne institucije za izvajanje določenih storitev nimajo lastnih zaposlenih, temveč najemajo zunanje delavce, je dejal. Če bi Luka Koper sistem najemanja IPS ukinila, bi jo to po Matićevih besedah letno stalo dodatnih 23 milijonov evrov. Poleg tega bi morali zagotoviti dodatne stroje, ki jih trenutno v določeni meri zagotavljajo IPS sami. »Družba bi se soočala s presežki zaposlenih in z višjimi fiksnimi stroški delovne sile, ki ne bi bili povezani z dnevnim pretovorom,« je pojasnil Matić.
