VELENJE – Kratica HTZ pomeni Harmonijo tehnologije in znanja. Zaradi tega pesniškega imena bi podjetju prej pripisali sedež v Pekingu ali Tokiu kot v prozaičnem Velenju. HTZ je največje invalidsko podjetje v Sloveniji, pred leti je dajalo kruh več kot 1000 zaposlenim, še vedno ga 680. HTZ je tudi največje hčerinsko podjetje v Skupini Premogovnik Velenje.
Želiš – dobiš
Vodja razvojno-prodajnega področja Suzana Koželjnik je uvodoma povedala, da ima podjetje tri proizvodne enote. Aquavallis se ukvarja s filtracijo vode: »Čistimo vse, vam povem, vso mikrobiologijo, vse viruse, bakterije. Skozi te filtre bakterije E. coli, od katere so ljudje umirali, ne pridejo. Na prodaj so na policah nekaterih trgovin.«
Delavnica zaščitnih sredstev pretežno šiva: »Rudarje, ki zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli več opravljati del v jami, smo naučili šivati, bi lahko rekli. Ob šiviljah, seveda. Lani smo za rudarje izdelali nova oblačila. V takšnih iz sodobnejših materialov in prijetnejšega kroja se počutijo bolje.«
Rudarska kot tudi druga oblačila iz Hatezejeve delavnice nosijo blagovno znamko Modeo. Nastala niso le s kreatorsko domišljijo, ampak so dobila dokončno podobo šele po praktičnem preizkusu v jami. Na prvotnih jopičih so rudarji pogrešili praktičen žep na prsnem delu, kamor bi lahko dali velik sendvič. Pa še, so naročili, da sendvič med rudarjevim pripogibanjem ne pade na tla. Prišili so jim ga, natanko takšnega, ko so želeli.
Ampak na začetku so jim pripravili pravo modno revijo delovnih oblačil, odbrana pa jim dali na večmesečni delovni preizkus v jami: »Med drugim smo jih opremili z odsevnimi trakovi, ki omogočajo, da je rudar že na daleč viden v temačnem rovu. Iz tega se je porodilo vprašanje – ker izdelujemo tudi čevlje in drugo – zakaj ne bi rudarjev opremili od nog do glave. Tudi s kakovostnim perilom, da se bodo z njim počutili še bolje.«
Tudi za policistke in vojakinje
Enak preizkus so prestale zdaj že znamenite velenjske rudarske spodnje hlače, kratke in dolge, ki so postale vroči modni hit: »Rudarjem smo razdelili več vzorcev, da so sproti poročali, kako se obnesejo, in jih tako izboljševali. Tudi barvo so – vzorci so bili v različnih – izbrali rudarji. Temno sivo so spoznali za najbolj primerno.«
Zaradi svoje izobrazbe je komercialistka Mateja Sovič, diplomirana inženirka tekstilne tehnologije, bdela nad vsakim korakom porajanja novih delovnih oblek in tudi perila: »Sprva smo želeli zgolj zamenjati stare sivo zelene rudarske obleke z malo bolj barvitim modelom. Ko smo to naredili, smo se vprašali, zakaj ne bi zamenjali še spodnjega perila. Zakaj jim ne bi ponudili sodobnejših spodnjic? Iz blaga, ki smo ga že imeli, smo izdelali po pet vzorcev, rudarji so jih testirali tri mesece. Sproti so nam sporočali pripombe. Perilo smo pripravili iz kakovostnega bombaža, ki je prožen in diha. Pomembno je, da dobro vpija pot, saj se rudarji v jami precej potijo.«
Oktobra so hatezejevci z novo rudarsko modo pri udeležencih stanovskega kongresa Balkanmine v Ljubljani poželi navdušeno odobravanje. Pravi zalogaj spodbud za nadaljnje delo. Ambicije so zrasle, uveljaviti jih želijo s ponudbami policiji, Slovenski vojski, civilni zaščiti. Slovenski policisti in vojaki – ter policistke pa vojakinje – v njihovih spodnjicah je njihov visoki cilj.
Invalidske kvote
HTZ svoje izdelke namenja domačemu Premogovniku pa tudi prosti prodaji: »Delovna oblačila izdelujemo za različne poklice, na primer gradbenike, kuharje, vrtnarje, poklicne voznike in druge. Imamo tudi svojo linijo športnih pohodnih hlač in jaken iz softshella. Z računalniško pripravo krojev – kar pomeni, da ne obrisavamo s kredo – zmanjšamo porabo materiala. Poleg proizvodnje delujejo še delavnica, trgovina in popravljalnica, namenjene končnim kupcem in delu na terenu. V maju bomo na sedežu podjetja odprli nov razstavno-prodajni salon, kjer bodo kupcem na voljo vsi naši izdelki.«
Ko iščejo kupce, se še najlažje sporazumejo s kvotnimi strankami, je pripomnila Koželjnikova. Le kaj bi to bilo, smo se začudili in izvedeli: »HTZ ponuja drugim podjetjem nadomestne kvote za manjkajoče invalide. Gre za podjetja, ki so po številu zaposlenih zavezanci zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če nimajo dovolj zaposlenih invalidov, morajo v Sklad Republike Slovenije za vsakega manjkajočega plačevati 70 odstotkov minimalne plače na mesec. Zakon jim daje alternativno možnost z nadomestnimi kvotami, ki jih lahko pridobijo z nakupom izdelkov ali storitev invalidskega podjetja. Z obrazcem informativnega računa vsakemu potencialnemu partnerju lahko hitro izračunamo število invalidskih kvot, ki jih morajo zbrati, in jim predlagamo tudi optimalno izpolnitev.«
Tretja dejavnost HTZ je studio za grafično oblikovanje, tiske, transparente, elektronsko arhiviranje.
Zmorejo pa še marsikaj, med drugim postavljanje sončne elektrarne, je dodal vodja komercialne službe Robert Krenker: »Delovnim invalidom z različnimi omejitvami smo poiskali takšna delovna mesta, da sem jim te pri delovnem procesu sploh ne poznajo.«
Micine gate
Delavko HTZ je sosed vprašal: »Mica, kaj lahko dobim ene tvoje gate?«
Iskriva Mica se je zahihitala: »Mojih že ne!«
Začudeni sosed z dolgo lajtengo: »Zakaj pa ne? Kaj ste jih prenehali delati?«
Le še Velenje
V Sloveniji delujeta le še dva premogovnika. V Velenju odkopavajo lignit, v Rudniku Trbovlje-Hrastnik pa – vzporedno z zapiralnimi deli, a le še do konca letošnjega leta – v jami Ojstro rjavi premog. V obeh je skupaj z upravo približno 1700 zaposlenih.