Romov vse več, reda pa vse manj

NOVO MESTO – Če ni odločnega ukrepanja, postane zadeva neobvladljiva. To se je izkazalo tudi v primeru romskega naselja Žabjak oziroma Brezje v Novem mestu, kjer je stanje že tako skrb vzbujajoče, da je ob realnem pogledu na celotno situacijo jasno, da vsaj kratkoročne rešitve ni. Naselje se nelegalno razrašča po zasebnih zemljiščih in zemlji ministrstva za obrambo, število prebivalcev v njem strmo narašča (pred dvema desetletjema je tu bivalo 300 Romov, zdaj naj bi jih bilo že 900), žal pa se razrašča tudi kriminal, in to v najhujših oblikah. Posamezniki se namreč ukvarjajo s preprodajo orožja in droge. Spomnimo le na prekupčevalce iz tega naselja, ki so si skrivališče za heroin poiskali kar v grobu dojenčka na pokopališču v Prečni. Glavni akter Matija Brajdič je vpletenost v posle priznal in bo v zaporu dobrih pet let. Če torej nekateri Romi živijo v zavidanja vrednih hišah, pa drugi životarijo v barakah in prikolicah, večina živi od socialne pomoči in drugih socialnih transferjev.

Romi so siti obljub

Posledice razraščajočega se kriminala čutijo tudi prebivalci okoliških vasi, ki že desetletja opozarjajo, da je naselje preveliko in neobvladljivo, zdaj pa so se s svojimi zahtevami oglasili tudi Romi sami. Spisali so peticijo, v kateri zahtevajo ureditev naselja, in jo že predali številnim najvplivnejšim možem v državi. Romi opozarjajo, da so razmere v romskih naseljih Brezje, gre za legalni del, in Žabjak, to je naselje na drugi strani ceste, ki večinoma leži na zasebnih zemljiščih in zemlji ministrstva za obrambo ter se po ocenah razteza na 6,5 hektara veliki površini, katastrofalne. Menijo, da srž problema leži v odlašanju prenosa lastništva z ministrstva za obrambo na Mestno občino Novo mesto, ki je ključno za njuno legalizacijo. Za peticijo so se odločili, ker Žabjak že 70 let kliče po ureditvi in ker so siti obljub, različnih analiz in tako imenovanih strategij lokalne oblasti.

V javnosti se pogosto postavlja vprašanje, kaj je občina naredila za prenos lastništva zemljišč, ki so v lasti države, v last Mestne občine Novo mesto. »Mnenja, da bi tak prenos razrešil vse nastale probleme in težave ali da so ti nastali, ker Mestna občina Novo mesto zemljišč še ni prevzela v last, je neutemeljeno in ne upošteva vseh vidikov reševanja te problematike. Stavbni fond v naselju danes ne ustreza minimalnim zahtevam za stanovanjsko rabo, v naselju razen skupnega vodovodnega omrežja ni nobene javne komunalne infrastrukture, državno omrežje za distribucijo električne energije pa ni dovolj zmogljivo za napajanje naselja. Sam prenos zemljišč navedenih problemov ne more razrešiti, saj je potrebna celovita ureditev državne in občinske infrastrukture, skupna investicija pa bi po naših ocenah lahko dosegla tri milijone evrov,« pojasnjujejo v kabinetu župana Mestne občine Novo mesto.

Občina ne zmore 
vsega sama

Kot pravi župan Gregor Macedoni, občina zemljišč ne zavrača, vendar sama ne zmore reševati celotne situacije. »Zdajšnje romsko naselje v prvi vrsti ni v ponos državi, ki je večinski lastnik zemljišč v Žabjaku. Občina je omenjeni problem v prostorskem pogledu poskušala rešiti že ob pripravi občinskega prostorskega načrta, vendar zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva občinski svet odločitve ni sprejel. Hkrati je ministrstvo za obrambo v primeru urejanja Žabjaka od občine zahtevalo nadomestna zemljišča, ki bi jih občina na južnem robu vojašnice morala odkupiti od zasebnih lastnikov,« je izpostavil župan in dodal, da je občina Novo mesto pripravljena v partnerstvu z državo in z vsemi vpletenimi, tako okoliškimi stanovalci kot prebivalci tega naselja, ki morajo prav tako prevzeti svoj del obveznosti, zadeve začeti reševati. »Prenos zemljišč smo pripravljeni sprejeti, vendar pod pogoji, da se zemljišča prenesejo v last občine šele po sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskega načrta in zagotovitvi denarja za ureditev naselja. Tukaj mora svoj delež prispevati tudi država ter najprej zagotoviti sredstva za prostorsko ureditev naselja in komunalno infrastrukturo,« poudarjajo v kabinetu župana.

Gradbena inšpekcija aktivna

V zadnjih nekaj letih sta v Žabjaku padli le dve črni gradnji, eno barako pa je lastnik porušil sam. Rušenje dveh črnih gradenj je bilo odmevno, saj so se gradbinci z delovnimi stroji nad objekta spravili ob asistenci večjega števila policistov in specialcev v neprebojnih jopičih. »V inšpekcijskih postopkih je okvirno 43 objektov, ki stojijo v romskih naseljih Žabjak oziroma Brezje. Dvanajst zadev je še v reševanju, za dva objekta sta izdani odločbi o odstranitvi, preostale so v izvršilnem postopku in uvrščene med zadeve, ki čakajo na izvedbo izvršbe po drugi osebi v skladu s sprejetimi prioritetami inšpektorata za okolje in prostor. V večini primerov gre za stanovanjske objekte, v katerih vsaj od začetka inšpekcijskega postopka dejansko in neprekinjeno prebiva inšpekcijski zavezanec ali druge osebe in nimajo v lasti in posesti drugega primernega stanovanja, zato so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer dodajajo, da od odstranitve omenjenih objektov novih zidanih nelegalnih gradenj niso obravnavali, prav tako v zadnjih letih razraščanja naselja ne opažajo, novejše prijave pa se nanašajo na gradnjo znotraj naselja ali deloma na povečanje obstoječih objektov.

Ostro proti legalizaciji

»Romi so s peticijo za legalizacijo Žabjaka zbrali 100 podpisov, tega, da je bilo leta 2003 oddanih na občino več kot 700 podpisov krajanov KS Bučna vas za ureditev stanja po zazidalnem načrtu iz leta 1984, pa ne omenja nihče. Če bo občina Novo mesto pripravila prostorski načrt za legalizacijo Žabjaka in ustvarila pogoje za njegovo širitev – rezultati takšnega pristopa do reševanja romske problematike so jasno vidni iz načrta leta 1984 –, se bomo temu primorani upreti, tudi s protesti oziroma zaporo krožišč. Vsekakor ne bomo več nasedli obljubam,« opozarja predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec, ki je že zdavnaj spoznal, da v naši državi krajani nimajo sogovornika, ki bi upošteval njihove predloge, tisti, ki so dolžni reševati nastalo situacijo, pa le prelagajo odgovornost drug na drugega.

»Zaradi ignorance naše politike, v kateri je jasno, da država nima idej, kako rešiti nastalo situacijo, občina pa je nemočna, smo se začeli obračati na Bruselj. Evropska komisija je potrdila naše razmišljanje, da getoizacija, kar počneta občina in država v Žabjaku, ni prava pot za reševanje romske problematike,« je opozoril Mesojedec, ki je hkrati izpostavil dvoje dejstev: že 14 let si prizadeva za reševanje romske problematike, pa v tem času občini ali državi ni uspelo iz naselja izseliti niti enega Roma, število prebivalcev pa enormno rase, drugi primer »učinkovitosti« pa je romski zaposlitveni center, za katerega je bilo porabljenih 300.000 evrov, pa jim v devetih letih ni uspelo zaposliti niti enega Roma. Tudi ti namreč znajo razmišljati: zakaj bi delali za nizko plačo, ko pa lahko od države s socialnimi podporami in otroškimi dodatki »zaslužijo« občutno več. Pa še delati jim ni treba. Takšna je pač naša politika.