MARIBOR – Ko je nekdanji župan Franc Kangler leta 2012 podpisal pogodbo za postavitev 41 stacionarnih merilnikov hitrosti, bolj znanih kot mariborski radarji, se mu verjetno še sanjalo ni, da si je s tem zabil zadnji žebelj v svojo (politično) krsto. Več tisoč kazni v samo nekaj dneh je med Mariborčani sprožilo ogorčenje, sledila je tako imenovana mariborska vstaja, ki je Franca Kanglerja vrgla s prestola štajerske prestolnice. Dobrih pet let radarji samujejo po ulicah in križiščih Maribora, njihova usoda pa je bolj ali manj zapisana v zvezdah.
Takratni župan Franc Kangler je s podjetjem Iskra Sistemi sklenil pogodbo za postavitev radarjev, del pogodbe pa je bila tudi modernizacija mariborskega semaforskega sistema. Ideja, ki se je zdela primerna županu, a še zdaleč ne občanom. Franca Kanglerja je zamenjal Andrej Fištravec, ki je ob svojem prihodu ukazal radarje ugasniti. »Radarji seveda že ves čas niso v uporabi,« so nam na naše poizvedovanje potrdili na mariborski občini. Župan Andrej Fištravec pa je celo dejal, da ga ne moti, če bi radarji ostali kot neke vrste spomin na evropsko prestolnico kulture, torej »postepekajevska inštalacija«.
A prav ta postepekajevska inštalacija bo prebivalce mariborske mestne občine drago stala. Iskra Sistemi je po ustavitvi projekta grozila z večdesetmilijonsko tožbo, a se je njihov premoženjskopravni zahtevek na koncu ustavil pri dvanajstih milijonih. Sledila je poravnava, iz katere je mariborska občina po mnenju strokovnjakov odnesla še celo glavo. A tudi sedem milijonov, kolikor bo morala občina zdaj plačati Iskri v naslednjih petih letih (prvega 1,3 milijona je bilo poravnanih že sredi minulega leta), ni mačji kašelj, saj to pomeni slabih deset odstotkov občinskega proračuna.
Kakor koli že, za vodilno strukturo so radarji preteklost. Četudi je župan Andrej Fištravec še lani trdil, da bi lahko ostali kot spomin na Maribor kot evropsko prestolnico kulture leta 2012, pa si je očitno premislil. Izvedeli smo, da naj bi vseh 41 merilnikov skupaj z ohišjem in elektroniko v najkrajšem možnem času odstranili. To so nam potrdili tudi na mariborski občini: »Fizična odstranitev radarjev je načrtovana v prvi polovici letošnjega leta.«
Veliko je bilo že ugibanja, kam bodo romali radarji po odstranitvi. Eden od vplivnejših Mariborčanov je pred časom dejal: »Najbolje, da jih prodajo za staro železo, tako bodo v mestno blagajno dobili vsaj kakšen evro ali dva.« Toda načrti naj bi bili drugačni, interesentov je menda veliko. »Za radarje oziroma bolj natančno rečeno tehnologijo v radarjih je nekaj interesa,« pojasnjujejo na mariborski občini. Že slabo leto namreč tečejo pogovori z mariborsko univerzo, da bi fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prevzela opremo iz radarskega sistema.
Toda pred dnevi smo izvedeli, da imajo na mariborski občini glede radarjev nove načrte. Ker naj bi pogovori z univerzo menda zašli v slepo ulico in na fakulteti ne vedo natančno, kako bi lahko tehnologijo iz radarjev uporabili v učne namene, so na občini preusmerili cilj, kamor želijo postaviti radarje. V Ulici heroja Staneta so presenetili z novo idejo, saj resno razmišljajo, da bi jih postavili v muzej. »Obstaja interes v mariborskem Muzeju narodne osvoboditve, ki jih želijo imeti kot zgodovinski spomenik,« so nam na občini razkrili novo idejo. Kaj je na mariborskih radarjih zgodovinskega (razen tega, da smo vstopili v volilno leto) in kaj bodo v muzeju z 41 pločevinastimi ohišji, pa verjetno vedo le na mariborski občini.
