Ptujčanom je ostal samo en most

PTUJ – Dolgo pričakovana štiri milijone vredna obnova osrednjega in starega mostu čez Dravo je ohromila promet v najstarejšem slovenskem mestu, zaradi dolgega roka za dokončanje del pa je razburila tudi mnoge domačine, ki zdaj lahko koristijo le Puhov most na vzhodnem delu Ptuja. Dela obnove starega mostu, ki jih izjava podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, bodo potekala dolgih 14 mesecev. Kljub temu da je na gradbišču le kakšnih 35 delavcev, na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da dela potekajo po zastavljenih načrtih. In če gradbincem ne bo ponagajala huda zima, bi lahko promet po mostu stekel še pred za končanje sanacije predvidenim prihodnjim poletjem. Kakor koli že, Puhov most je trenutno edini, ki na Ptuju povezuje oba bregova Drave. Zaprt stari most namreč že poldrugi mesec obnavljajo. Kot pojasnjujejo z Direkcije RS za infrastrukturo, za zdaj vse poteka, kot so načrtovali: »Ni bistvenih odstopanj, ne od projektnih rešitev ne od terminskega plana in ne plana finančne realizacije«, meni Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo.

Jajca in mrtvi golobi

V času od začetka del je bilo največ pozornosti posvečene statiki mostu in takšna dela opravljajo tudi pod vodo. »Dela si pač sledijo v nekem logičnem sosledju,« pravi Pomgradov odgovorni vodja gradbišča Bogdan Rojs, ki razlaga, da ponoči delajo tudi s potapljači, pod vodo namreč vrtajo sidra za stebre. Tudi druga dela še niso najbolj vidna, so pa precej umazana. Zvonko Jerebic s sodelavcem čisti notranjost betonske konstrukcije. V več kot 140 komorah sta našla za skoraj pol metra umazanije: »Jajca, mrtvi golobi in vsega vraga se je našlo. Tudi veje in drugo rastlinje, ki so ga imeli za gnezda,« pravi Jerebic o tem, kaj vse je v komorah. Prav v notranjosti se skriva tudi bistvo rekonstrukcije. V most bodo namreč vgradili 40 odstotkov novih nosilnih kablov. »Most bomo ojačali. S tem pa ne bomo le sanirali, ampak tudi rekonstruirali in spremenili statično zasnovo mostu,« pravi Gorazd Brdnik, vodja gradbišča. Sicer je most, ki ga obnavljajo, bil v času gradnje pred 60 leti (leta 1957) prva prednapeta in po prosti konzolni metodi grajena mostna konstrukcija pri nas in posebnost tudi v svetovnem merilu. »V času, ko je bila zgrajena, je bila šesta v svetovnem merilu v tej tehnologiji gradnje, kot prosto konzolna, ker je 80 metrov med obema stebroma,« je povedal Boris Tekavec, DRI za upravljanje investicij.

Moteč izvedbeni rok

Kakor koli že, domačine najbolj moti rok za izvedbo del, to je septembra prihodnje leto. Prepričani so, da bi z več delovne sile lahko most prenovili hitreje. Trenutno je na gradbišču okoli 35 delavcev, včasih več, a kot pravi odgovorni vodja gradbišča Bogdan Rojs, tudi če bi jih bilo več, ne bi šlo hitreje. Sam, enako kot tudi investitorji, upa, da bi lahko ob ugodnih temperaturah čez zimo lahko bil most predan prometu pred rokom. Po najbolj optimističnih napovedih še pred prihodnjo poletno sezono. »Bistvo mostu je znotraj. To, kar vidimo na vrhu, je tudi hitro narejeno, a je prej treba narediti vse drugo,« pa na nekatera namigovanja, da delavcev na mostu ni videti, odgovarja Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo. Ob kompleksnosti projekta se zastavlja vprašanje, ki je bilo v polemikah ob obnovi že večkrat slišano, ali ne bi bila preprostejša in hitrejša gradnja novega mostu. »Če me vprašate kot inženirja, bi pritrdil, da bi bilo nov most lažje zgraditi. Težava je, da bi bilo treba tega najprej podreti. Zdaj pa mi na območju Ptuja pokažite deponijo, kamor bi ta material lahko odpeljali. Rešitev takega objekta bi tudi stala približno toliko kot ta rekonstrukcija. V tej luči pa rekonstrukcija kar naenkrat postane bistveno cenejša od novogradnje«, še pravi Willenpart.

Dostop do cevi

V minulih vročih dneh so po besedah vodje projekta Leona Ruhitla morali med vročinskimi valovi dela nekajkrat prekiniti. Kljub vsemu bodo izvajalci del storili vse, da bi dosegli skrajšanje del, kar je večkrat obljubljal tudi ptujski župan. Willenpart je prepričan, da je to možno, če bo ugodna zima, in zato so se odločili za delo od deset do dvanajst ur, seveda pa bodo delavci v določenih fazah, ko bo treba, delali tudi več. O izmenah pa za zdaj ne razmišljajo, čeprav bi bilo tudi to mogoče. Kot pojasnjuje Willenpart, bi to na eni strani podražilo investicijo, na drugi pa je v Sloveniji pomanjkanje specialistov, tudi navadnih delavcev, ki obvladajo tovrstno delo. Če isto delo opravljajo različni delavci, pa lahko nastanejo težave. »Iz lastnih izkušenj lahko povem, da nekje do polnoči še gre, potem je je do pol petih zjutraj bolje, da nikogar ni, saj je nevarnost poškodb bistveno večja – tudi dogajale so se že – kot učinek dela. In tudi to je eden izmed razlogov, ki govori proti izmenskemu delu«, dodaja Willenpart.
Ruhitel pojasnjuje, da se veliko dela ponoči in s pomočjo potapljačev, saj je takrat pretok vode v Dravo najmanjši in jih ne odnaša. »Edino takrat so razmere, da lahko podvodno vrtamo, sidramo, polagamo armaturo in drugo. Sanirati moramo vse stene, kable. Projektant je ocenil, in tudi res je tako, da je 30 kablov popolnoma poškodovanih, kar je ogrožalo stabilnost konstrukcije. Ko bomo to sanirali, lahko začnemo vleči nove kable. Šele takrat bomo lahko začeli povezavo mostu«, razlaga Ruhitel. V notranjosti starega mostu čez Dravo poteka tudi glavna vodovodna žila, ki povezuje oba bregova. Čeprav so najprej cev nameravali zamenjati, zdaj ugotavljajo, da to ni potrebno. Bodo pa pustili dostop do cevi, kar je izjemnega pomena, če bi se pojavile okvare.