NA KOŽO

Prepad med bogatimi in revnimi

Objavljeno 26. november 2017 23.35 | Posodobljeno 26. november 2017 23.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Najbogatejši svetovni in domači poslovneži plačajo relativno malo davkov.

Matej Lahovnik.

V zadnjih letih so se razlike med premožnimi in revnimi še povečale. Tako ima manj kot odstotek najpremožnejših na svetu v lasti kar polovico vsega svetovnega premoženja. Po drugi strani pa ima sedemdeset odstotkov svetovnega prebivalstva manj kot tri odstotke svetovnega premoženja. V ZDA imajo po zadnjih podatkih milijarderji Jeff Bezos, Bill Gates in Warren Buffett v lasti več premoženja kot polovica Američanov skupaj. Zdi se, da imamo dve vzporedni realnosti. V prvi realnosti je večina ljudi, ki se iz dneva v dan borijo za spodobno življenje, v drugi pa se zdi, da ni nobenih finančnih omejitev.

Ruski milijarder Dmitry Rybolovlev je tako na primer leta 2013 kupil sliko Leonarda da Vincija za neverjetnih 127,5 milijona dolarjev in nato to isto sliko pred dnevi prodal za še bolj neverjetnih 400 milijonov dolarjev. Gre za nespodoben znesek, ki je enak tridnevnemu bruto domačemu proizvodu celotne Slovenije. Celo na Kitajskem, kjer vladajo komunisti, je premoženje najbogatejšega Hui Ka Yana večje, kot je znesek letnega bruto domačega proizvoda celotne Slovenije, razlike med najpremožnejšimi in najrevnejšimi pa so največje na svetu. Ustanovitelj največjega spletnega trgovca na svetu Alibabe Jack Ma je na primer z 38 milijardami dolarjev premoženja šele na tretjem mestu. Najbogatejša Slovenca, ustanovitelja podjetja Outfit, ki je razvilo svetovno znano aplikacijo mačka Toma, naj bi bila težka okroglih 700 milijonov evrov in sta daleč od najbogatejših zemljanov. Zaradi davčno bolj ugodnega okolja sta sicer svoje aktivnosti in premoženje preselila na Ciper.

Najbogatejši svetovni in domači poslovneži plačajo relativno malo davkov.

Premoženje desetega najbogatejšega Slovenca naj bi po ocenah presegalo 100 milijonov, stotega najbogatejšega pa 20 milijonov evrov. Zanimivo je, da uradni podatki kažejo, da najbogatejši svetovni in domači poslovneži plačajo relativno malo davkov. Pogosto svoje premoženje in aktivnosti preselijo v davčne oaze, večino davčnega bremena v posameznih državah pa nosi srednji sloj. Zato je težko trditi, da so tako velike razlike v premoženju upravičene, in še težje, da bi lahko bile dolgoročno vzdržne.

 

Deli s prijatelji