V zadnjih tednih je veliko prahu dvignila namera ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da ukine poučevanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta.
S tem bi se končalo poskusno izvajanje obveznega drugega tujega jezika v 7., 8. in 9. razredu osnovnih šol, ki so ga uvedli leta 2008 in h kateremu je pristopilo 159 osnovnih šol. Na preostalih se je v minulem šolskem letu za drugi tuji jezik kot izbirni predmet odločila tretjina učencev.
Vladni pingpong
Namera o ukinitvi poskusnega izvajanja je naletela na buren odziv učiteljev, staršev in tudi ravnateljev šol. Ustanovili so iniciativni odbor 12 osnovnih šol, ki so v projektu uvajanja obveznega drugega tujega jezika. Odbor je pridobil podporo vseh drugih 147 šol, ki so se v petih letih uvajanja priključile projektu, pa tudi 50 drugih osnovnih šol, ki v njega niso bile vključene. Odločno so proti ukinjanju obveznega drugega tujega jezika in za takojšnjo frontalno uvedbo obveznega drugega tujega jezika v vse slovenske osnovne šole. To naj bi bilo v skladu z določili Evropske komisije in drugimi mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je Republika Slovenija.
»Osnovne šole so 6. maja 2013 dobile okrožnico z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je čez noč ukinila obvezni drugi tuji jezik v osnovni šoli. Ta se je sklicevala na zakon iz leta 2011, ki je že takrat ukinjal uvedbo obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah z letošnjim šolskim letom. Vendar pa se je januarja 2012 zamenjala vlada in ta je ponovno želela uvesti obvezni drugi tuji jezik. Tako smo lahko še konec aprila 2013 brali Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o OŠ, ki je določal uvajanje obveznega drugega tujega jezika in čez dve leti predvideval celostno uvedbo na vseh osnovnih šolah po Sloveniji. Nato se je februarja 2013 spet zamenjala vlada in z njo tudi obvezni drugi tuji jezik. Tega žoganja resnično nismo pričakovali, zato nas je po prvomajskih šolskih počitnicah okrožnica ministrstva, ki je ukinila projekt uvajanja obveznega drugega tujega jezika, šokirala. Poleg tega je zahtevala nemalo birokratskih zapletov in veliko zmede med starši, učenci, ravnatelji in učitelji. Za nepoučene naj razložim, da so na osnovnih šolah že aprila pripravljeni vsi programi, izbrani so vsi izbirni predmeti, vse ure so že načrtovane. Ministrstvu, ki bi moralo poznati naš način dela, je malo mar za načrtovanje pouka, varnost učencev in pomirjenost staršev. Vsi skupaj se moramo prilagajati njihovim muhastim odločitvam,« nam je zaupala Metka Zorec, ki poučuje francoščino na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani.
Stroke uspehi ne zanimajo
Zaradi burnega odziva javnosti so v ponedeljek na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport sklicali novinarsko konferenco, na kateri je državni sekretar Aljuš Pertinač razkril razloge za namero o zaključku poskusnega izvajanja obveznega drugega tujega jezika. Ob tem je poudaril, da ministrstvo ne ukinja poučevanja tujega jezika. Po njegovih besedah na podlagi zakona o osnovni šoli iz leta 2011 ni več osnove za uvedbo tega. Veliki oviri sta tudi pomanjkanje finančnih sredstev in zaveza, da se bo v javnem šolstvu zmanjšalo število zaposlenih. Na ministrstvu so predlagali tudi zamik uvedbe poučevanja prvega tujega jezika v drugem razredu osnovne šole ter zamik poučevanja drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta.
Če omenjenih potez ne bi bilo, bi po izračunu ministrstva v prihodnjem šolskem letu potrebovali 8,417.000 evrov. Direktor Zavoda RS za šolstvo Gregor Mohorčič pa je izrazil pomislek, ali zakonske rešitve sploh omogočajo dovolj kakovostno izvedbo pouka drugega obveznega tujega jezika, odprlo se je tudi vprašanje, kako bi se ob tej uvedbi znašli učenci, ki imajo težave že s prvim tujim jezikom.
Obveznega drugega tujega jezika prav tako ne predvidevajo v tako imenovani Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, ki ga predlaga kot neobvezen izbirni predmet. »Prizadeti smo, da strokovnjaki, ki so pisali belo knjigo, v petih letih uvajanja niso nikoli prišli na strokovni posvet, ogled rezultatov, pogovor z učenci, učitelji, starši, vodstvom na katero koli izmed 159 šol, ki so v projektu poskusnega uvajanja drugega tujega jezika. Vedeli so, da v času priprave bele knjige teče zelo uspešen projekt uvajanja obveznega drugega tujega jezika, a jih mi in naši rezultati niso zanimali. Svoje argumente proti uvedbi so sprejeli zelo na hitro. Zainteresirana javnost v sicer odprtih javnih razpravah ni dobila zadovoljivih argumentov, pri udeležencih se je pojavil občutek, da pripravljavci razprav želijo zgolj zadostiti birokratskim kriterijem izpeljave prve faze zakonodajnega postopka,« je prepričana Zorčeva.
| Stališče sindikata Z napovedjo resornega ministrstva, da v šolskem letu 2013/2014 ne bo več nadaljevalo izvajanja projekta poskusnega uvajanja obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole, so se začele posledice varčevalnih ukrepov materializirati tudi v praksi, na kar je ves čas opozarjal Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (Sviz). Ta zagovarja pomembnost učenja tujih jezikov in zastopa stališče, da pozitivni učinki učenja v zgodnjem, osnovnošolskem obdobju pomembno prispevajo k razvoju posameznika in njegovih sposobnosti na številnih področjih. Seveda pa učenja drugega tujega jezika ne smemo zahtevati od vseh učencev, ampak ga moramo omogočiti vsem tistim, ki to želijo in zmorejo. Takšno je tudi priporočilo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. |
Globalizacija v klopeh
Argument, da izguba ni velika, ker je učencem pač na voljo izbirni tuji jezik, ne zdrži, ker te vsebine niso del urnika oziroma se praviloma izvajajo po koncu rednega pouka. Poleg tega se otroci za izbirne predmete večinoma odločajo po načelu všečnosti in nezahtevnosti.
Andrej Baričič, predstavnik sveta staršev Osnovne šole Prežihovega Voranca, je ob tem pojasnil: »Na naši šoli smo bili že od začetka prejšnjega desetletja pobudniki zgodnjega učenja tujih jezikov v obliki obveznih predmetov, zato nasprotujemo vsem odločitvam in nameram za ukinjanje obveznosti učenja drugega tujega jezika. Razlogi za takšno stališče so večplastni: znanje več tujih jezikov je v današnjem globaliziranem svetu nuja za uspešno delovanje v mednarodnem prostoru; pri obveznem učenju se otrok nauči jezik, ki ga govori več učenk in učencev; nivo znanja je višji kot pri fakultativnem učenju. Je pa seveda res, da so tudi otroci pa tudi starši, ki menijo, da so njihovi najmlajši preobremenjeni in da jih lahko razbremenimo z odpravo obveznega učenja drugega tujega jezika. Prav tako se odprave veselijo tisti, ki menijo, da se da vse življenje lagodno preživeti v domači vasi, brez stika s tujino. Nekaj pa je tudi takšnih, ki menijo, da se ležernost in nedelavnost obrestujeta. A tako mislečih je na naši šoli zelo malo! V isti sapi lahko trdimo, da bo prekinitev petletnega izvajanja določenega programa močno pretresla otroke in močno posegla v življenja učiteljev ter drugih vpletenih.«
Ohranitev obveznega drugega tujega jezika je nadvse pomembna v obmejnih delih države; tam bi z znanjem jezika sosednje države lažje iskali delo čez mejo.
Boj za prihodnje generacije
V petek je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport predstavilo predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o osnovni šoli, ki podaljšuje izvajanje obveznega drugega tujega jezika na 159 šolah. »Pri pouku tujih jezikov na osnovni šoli se v šolskem letu 2013/2014 za nobenega učenca ne bo spremenilo nič. Novela zakona o osnovni šoli se namreč navezuje na šolsko leto 2014/2015,« je povedal Pertinač. Predlog novele Zakona o osnovni šoli so uskladili tudi koalicijsko, vlada ga bo predvidoma obravnavala prihodnji teden.
Predlog uvaja zgodnejše poučevanje tujih jezikov, in sicer tako, da bo v prvem razredu osnovne šole prvi tuji jezik neobvezen izbirni predmet.« Tisti otroci, ki se že v vrtcu fakultativno učijo tuje jezike, bodo lahko nadaljevali učenje tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta,« je še povedal Pertinač.
Predstavniki iniciativnega odbora za ohranitev obveznega drugega tujega jezika ob tem poudarjajo, da bodo še naprej vztrajali pri ohranitvi kontinuiranega izvajanja obveznega učenja. »Želimo, da se obvezni drugi tuji jezik ohrani v osnovnih šolah, da sledimo evropskim listinam in obljubam, ki smo jih kot državljani dali Evropi pa tudi svojemu lastnemu nacionalnemu programu o jezikovni politiki, ki prav tako predlaga obvezni drugi tuji jezik v osnovnih šolah. Vsekakor pa tudi željam staršev in otrok ene tretjine osnovnih šol v Sloveniji, ki želijo svojo dobro izkušnjo deliti tudi z drugimi, ki pa v projekt še niso bili vključeni, zato tudi veliko težje sodijo o njegovi uspešnosti. Borimo se za naslednje generacije, za našo mladino, za našo bodočnost,« je sklenila Zorčeva.
