LJUBLJANA – Slovenski državni holding (SDH) je v imenu države kot stoodstotne lastnice NLB začel skupščino, na kateri so iz nadzornega sveta odpoklicali predsednika Gorazda Podbevška ter člana Miho Košaka in Tita Andreja Erkerja, izhaja iz sklica, ki ga je NLB objavil prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Novi nadzorniki NLB so Anton Ribnikar, Anton Macuh, Janko Gedrih, Primož Karpe in Laszlo Urban.
V obrazložitvi te točke SDH navaja, da je banka pod vodstvom Janka Medje »izvedla in opustila več določenih ravnanj, ki so znatno omajala in celo porušila zaupanje SDH v Medjo oziroma v njegovo sposobnost in voljnost v bodoče (učinkovito) vodenje banke v njenem interesu«.
Glede ostalih članov uprave se SDH na skupščini ne bo izrekel, saj ocenjuje, da je že to »močno sporočilo nadzornemu svetu, da so pri vodenju banke potrebne spremembe, istočasno pa je treba zagotoviti, da bo ta nemoteno poslovala tako, da člani uprave svoje delo še naprej nemoteno opravljajo«.
Pred skupščino je bilo jasno, da je NLB je za mesta nadzornikov predlagal tuje bančne strokovnjake, to so György Suranyi, nekdanji guverner madžarske narodne banke, Marina Bikova, nekdanja finančna direktorica v Citigroupu, in Laszlo Urban, ki je med drugim delal v Svetovni banki in EBRD. V nadzornem svetu NLB pa bodo ostali Uroš Ivanc, Sergeja Slapničar in Andreas Klingen.
Bo šel zaradi mešetarjenja NLB v stečaj?
V NSi pa zahtevajo, da SDH državljanom predloži dokumentacijo in argumentacijo zamenjave v vrhu NLB, je na novinarski konferenci dejal poslanec in podpredsednik NSi Jožef Horvat. Opozoril je tudi, da je finančni minister Dušan Mramor »moralno bankrotiral« in ga v času, ko se v bančnem sektorju dogajajo pomembne kadrovske spremembe, ni na spregled.
Horvat je ob robu današnje skupščine NLB poudaril, da bi pričakoval, da bo ta potekala transparentno in da bodo državljanke in državljani imeli vpogled v sklepe. Postopek, ki poteka, je po njegovih besedah sicer legitimen, vendar ne tudi transparenten, je dejal in opomnil na obljube premierja Mira Cerarja o transparentnosti poslovanja državnih podjetij in o novi politiki korporativnega upravljanja.
Spomnil je, da je bil NLB decembra 2013 dokapitaliziran z 1,55 milijarde evrov. Pogoj, da je Evropska komisija državno pomoč odobrila, pa je bil sprejetje kataloga zavez. Ena od njih je bila prodaja NLB do konca 2017, pri čemer bi država lahko ohranila 25-odstotni delež in eno delnico.
NSi je sicer strategiji upravljanja državnih naložb nasprotovala, saj se v stranki ne strinjajo, da naj bi bil NLB pomembna naložba. Horvat se namreč sprašuje, kdo bi lahko kupil banko, v kateri bi politika še vedno lahko blokirala vse ključne odločitve. V NSi zato vlado pozivajo, naj strategijo spremeni.
Če banka do konca 2017 ne bo prodana, se Horvat boji slabih scenarijev. Če bi morala vračati 1,55 milijarde evrov, bi to ob zdajšnjih kazalnikih poslovanja lahko povzročilo velike težave pri poslovanju NLB, v skrajnem scenariju tudi stečaj, je opozoril Horvat.
