Saj se spomnimo: pred leti domačega česna nisi mogel kupiti, z vseh koncev in krajev je visel – kitajski. Ambiciozna, pridna in iznajdljiva fanta Mario Kurtović in Niko Miholič iz Ljutomera sta dobila idejo, da bi pridelovala prleški česnek prav v pomanjkanju slovenskega česna. Mario, lastnik podjetja Kmetijsko gospodarstvo Panorganic, ki uveljavlja sodobne postopke na vseh ravneh pridelovanja oziroma poslovanja, je okoli sebe zbral majhno skupino visokoizobraženih, izkušenih in inovativnih mladih, ki obvladajo najsodobnejše svetovne tehnologije pridelave in predelave, standarde in smernice v kmetijskem sektorju.
Kot pravi Niko Miholič, ki je pri Panorganicu odgovoren za prodajo, odnose z javnostmi in marketing, ima uvoženi česen slabši okus, manj izrazit vonj in tudi manj hranljivih snovi. Mario Kurtović je zato pred približno tremi leti kupil zapuščeno kmetijo na Spodnjem Kamenščaku, nabavil vso potrebno mehanizacijo in začel pridelovati domači česen, čeprav se pred tem s kmetijstvom ni nikoli ukvarjal niti on niti njegovi starši. O pridelavi česna se je učil pri večjih pridelovalcih v tujini in strokovnjakih agronomih, na seminarjih, iz literature, največ pa na lastnih izkušnjah in napakah.
Edini v Sloveniji
Sadijo ptujski spomladanski česen in francoske sorte, letos so ga zasadili 25 hektarjev. Na hektar ga pridelajo od osem do deset ton, odvisno od lege njive in kakovosti tal. Večino ga imajo po njivah v okolici Ljutomera, nekaj pa tudi v Prekmurju.
Čeprav imajo mehanizacijo, brez spretnih rok ne gre. Vsak česen namreč očistijo tako, kot so to delali v preteklosti – ročno. Panorganic svojo prednost pred manjšimi slovenskimi pridelovalci vidi v tem, da lahko večjim trgovcem ponudi konstantno dobavo večjih količin našega česna. Pridelan je po načelu integrirane pridelave, imajo pa tudi certifikat Global G. A. P., ki je sopomenka za dobro kmetijsko prakso (good agricultural practice). Panorganic je eno od štirih kmetijskih gospodarstev na svetu in edino v Sloveniji s takšnim certifikatom za česen.
Načrti za prihodnost so zelo jasni, predvsem želijo povečati pridelavo in ohraniti kakovost. Prvo leto so česen posadili na šestih hektarjih, lani na 15, letos na 25, v naslednji sezoni bodo najkakovostnejše seme, ki je na voljo, položili v 35 hektarjev pridelovalne zemlje.
Ustanovili so tudi KZ Samooskrba Pomurje, zelo moderno zadrugo, ki združuje tradicijo in sodobne metode. Pobudo so dali mladi ljutomerski poslovneži, ki pogrešajo moderne marketinške in poslovne metode pri prodaji primarnih in sekundarnih kmetijskih proizvodov ter želijo izboljšati položaj kmetov in kmetijstva.
Za zadrugo, za kmeta
Posebnost zadruge je, da svojim članom omogoča pravičen odkup in takojšnje plačilo ter posredovanje izdelkov trgovinam. Samooskrba Pomurje omogoča vključevanje tako velikim kmetovalcem kot vsakomur, ki ima pridelek in ga želi prodati – tudi vrtičkarjem.
»Poleg številnih prednosti za kmete Samooskrba Pomurje prinaša še nova delovna mesta za Pomurje, kjer je stopnja brezposelnosti precej visoka. Zaradi idealnih razmer za kmetovanje v Pomurju je treba vlagati v razvoj kmetijstva in dvigniti gospodarsko rast, kar je v teh časih še kako pomembno; tudi v preteklosti smo reševali kmetijske krize z zadružništvom. Gre za neke vrste socialno podjetništvo, ki prispeva k družbenemu napredku, novim delovnim mestom in razvoju podeželja,« pravi Niko Miholič in nadaljuje: »V tujini je zadružništvo precej bolj uveljavljeno in tudi zaželeno. Za oris stanja: v Sloveniji je bilo leta 2012 v zadružništvu pol odstotka delovnih mest, v EU pa v povprečju v različnih sektorjih gospodarstva sedem odstotkov, kar nakazuje na potrebo po ponovnem razmahu zadružništva kot nekoč, a seveda s sodobnimi prijemi.«
Ko so lokalni kmetovalci opazili uspešnost blagovne znamke Česnek, so tudi sami prosili za pomoč pri prodaji njihovih pridelkov. Rezultat klicev in prošenj je bila ustanovitev zadruge, katere pridelke lahko najdemo na stojnicah v izbranih trgovinah.
Ob koncu leta bo Panorganic predstavil še blagovno znamko slovenskega fižola z imenom Fižolček. Letos so ga posadili na kar sedmih hektarjih pridelovalnih površin...
Zelenjava, ki živi Kot nam je povedal Niko Miholič iz KG Panorganic, se v letu 2015 Sloveniji obeta inovativen kmetijski projekt na področju pridelave zelenjave. Vreden bo 2,6 milijona evrov in bo slovenskim potrošnikom ponudil do zdaj še nepoznane »žive« zelenjavne pridelke, ki so pridelani na način, prijazen do okolja, in po najbolj inovativni metodi, visoko cenjeni v najrazvitejših državah sveta. Ljudem bo omogočil bolj zdravo prehranjevanje, saj bo »neživo« zelenjavo zamenjal s premium izdelkom – hranilno vredno »živo«. Izvaja ga Panorganic iz Ljutomera, katerega lastnik in ustanovitelj je 30-letni Mario Kurtović. Projekt pridelave hrane se imenuje Živa ter pomeni nov način vzgoje in prodaje zelenjave, saj ji pri pobiranju ne odstranijo korenin, gojijo pa jo 365 dni na leto. Gre za edinstveni in inovativni izdelek, ki ga v Sloveniji še ne poznamo, v nekaterih evropskih državah pa je pravi hit. Potrošniki bodo pod blagovno znamko Živa našli živo solato, baziliko, peteršilj, drobnjak, ohrovt, blitvo in meto. Pomeni korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava še po pobiranju živi ter ohranja vse minerale, vitamine in druge hranilne vrednosti, medtem ko običajna solata v 24 urah izgubi od 60 do 65 odstotkov vseh hranilnih snovi. Živa hranilne vrednosti ohrani vse do zaužitja. Inovativno pridelano in pakirano zelenjavo se bo lahko shranilo neposredno na okenski polici, kjer bo lahko še 14 dni normalno rasla in ohranjala vse hranilne snovi. |
