LJUBLJANA – Na včerajšnji prvi dan pouka in hkrati meteorološke jeseni je ob pol desetih dopoldne v prestolnici začel padati dež. Po dveh mesecih neznosne vročine, ko je temperatura skoraj dan za dnem vztrajala nad 30 °C in se noči niso ohladile, da bi v jutru malo lažje zadihali, smo dež doživeli kot pravi božji dar, a ob hkratnem upanju, da strele in morebitna toča ne bodo vzele svojega davka.
Težki oblaki polni vode so prišli od zahoda in na Vipavskem je kmete že zjutraj pregnalo s polj, saj je lilo kot iz škafa.
Vremenarji so na uro natančno uganili, kako se bo deževje pomikalo proti vzhodu, okoli 11. ure je klestilo na Celjskem in se z zmernim vetrom pomikalo proti Mariboru.
A zemlja je bila še vedno ogreta in ponekod so kosile nevihte, tudi za danes pravijo, da bo še treskalo.
Meteorolog Andrej Velkavrh z agencije za okolje nam je povedal, da bosta prvi in drugi jesenski dan, se pravi včerajšnji petek in današnja sobota, nemirna. Močan veter bo še raznašal nevihtne oblake po vsej Sloveniji, malo manj bo grmelo le na severovzhodu: »Umirilo se bo šele v noči na nedeljo, ko bo dež padal bolj umirjeno in bo dopoldne počasi ponehal. Popoldne bo posijalo sonce,« nam je Velkavrh na kratko postregel z napovedjo za vikend.
Rekordno vroči dnevi
Letošnje poletje smo komaj dihajoč preštevali vroče dneve. To so tisti, ko temperatura zleze nad 30 °C. V preteklosti je bilo običajno takih dni od 20 do 30, letos pa so jih po slovenskih pokrajinah našteli čez 40, ponekod čez 50.
Ob več kot pol krme Kmetje so letos izgubili več kot polovico krme, suša je močno prizadela tudi ajdo, zato upajo na boljši pridelek jesenskih poljščin. Zelja bo za 30 odstotkov manj, repa pa bo, kot kaže, dobro zrasla. |
Daleč največ jih je bilo, pričakovano, na Obali, kjer se je živo srebro kar 66-krat stegnilo čez 30 °C. Na Dolenjskem so našteli 56 dni, v Ljubljani 48, v Mariboru so jo letos najbolje odnesli, saj so tam našteli 42 vročih dni.
Klimatologinja mag. Tanja Cegnar povečevanje števila vročih dni pripisuje podnebnim spremembam: »Vse kaže na to, da množenje števila vročih poletnih dni v obdobju zadnjih 20 let lahko pripišemo tudi segrevanju ozračja, ki prinaša hitre spremembe temperature in več neurij.«
Tudi količina dežja se rahlo zmanjšuje, toda ključna sprememba je v tem, da je drugače, neugodno razporejena. »Danes enako količino dežja nebo izlije v nekaj neurjih, včasih pa so bile padavine bolj enakomerno razporejene in so bila neurja redkejša.«
Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik je za naslednje dni napovedala od 20 do 30 litrov dežja na kvadratni meter, kar bo deloma ublažilo letošnjo ekstremno sušo, ki je že dosegla raven naravne katastrofe.
Peti, sedmi vročinski val?
Vremenarji neradi napovedujejo vreme za štirinajst dni ali mesec vnaprej, kar bi sicer vsi radi vedeli. Za zdaj vsi izračuni kažejo na stabilno in ne prevroče vreme za naslednjih deset dni, ko se bo temperatura vrtela najvišje okoli 25 °C. Umirjeni dež nam bo torej v naslednjih desetih dneh v tolažbo, toda obstaja velika možnost, da bo v drugi polovici septembra sonce spet pripekalo in nas zelo rezko spomnilo na poletje.
Bolj potiho so nam meteorologi namignili, da bi lahko čez kakih 14 dni temperatura spet poskočila tja do 30 °C. Dnevi bodo krajši in vročina ne bo vztrajala pozno v noč, toda jutranjo roso in meglo po dolinah bo sonce hitro odgnalo in lahko bomo doživeli zelo soparne dni. Nas torej v septembru čaka peti, šesti, sedmi vročinski val? Tudi vremenarji jih ne štejejo več. Medtem ko so včasih trgali oktobra, da je zeblo v prste, se je trgatev na Vipavskem začela že konec avgusta.
