BREZ DLAKE NA JEZIKU

Pismo hrvaške predsednice EU. Erjavec: Vsebuje veliko neresnic

Objavljeno 20. april 2017 16.23 | Posodobljeno 20. april 2017 16.23 | Piše: STA, A. L.

Pri Evropski komisiji so danes pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in bodo nanj seveda odgovorili, niso pa ga želeli komentirati.

Karl Erjavec in Kolinda Grabar Kitarović.

LJUBLJANA, ZAGREB – Zunanji minister Karl Erjavec je danes po seji vlade v odzivu na pismo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović predsednikom vseh treh institucij EU, v katerem ta opozarja na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih, izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pisma. Ocenil je, da je neustrezno in vsebuje veliko neresnic.

Hkrati je odločno zavrnil, da bi bila za kolone na slovensko-hrvaški meji kriva Slovenija. Ponovil je, da Slovenija zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o krepitvi nadzora schengenske meje.

Izrazil je tudi pričakovanje, da bo predsednik države Borut Pahor podal svoje mnenje o pismu, tudi zato, ker se velikokrat srečuje s hrvaško predsednico.

Erjavčevo začudenje

Zunanji minister Erjavec je še pojasnil, da je imela Slovenija v času sprejemanja uredbe v Bruslju pripombe in je opozarjala, kaj se lahko zgodi za praznike in v času turistične sezone, a »žal nismo bili uslišani«. Dodal je, da nekatere članice EU dajejo velik poudarek varnosti, so pod pritiskom terorističnih aktivnosti in napadov ter zato zahtevajo od držav članic, ki so del schengna, da točno spoštujejo uredbo.

Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil začudenje, da hrvaška predsednica povezuje uresničevanje in realizacijo bruseljske uredbe z arbitražnim postopkom in sporazumom.

»Čudim se, da predsednica ene od držav EU govori o tem, da ne bo spoštovala arbitražnega sporazuma. Ta arbitražni sporazum velja, arbitražno sodišče je odločilo, da nadaljuje postopek, in je tako ravnanje zelo neevropsko,« je še dejal Erjavec. Dodal je, da tudi ne držijo navedbe, da Hrvaška izvaja schengenski režim na svoji južni meji do tretjih držav: »Če bi bilo tako, sploh ne bi bilo nobenih težav.«

»Slovenija želi, da bi Hrvaška čim prej postala del schengna, in potem teh težav ne bi bilo, ampak, žal, še vedno ne izpolnjujejo pogojev.«

Slovenija to dela namerno?

Erjavec je tudi odločno zanikal namigovanja, da naj bi šlo za uresničitev njegovih groženj o blokadi turistov zaradi arbitraže. »Jaz nisem nikdar grozil glede tega. To so takrat zlorabili mojo izjavo. To se večkrat zgodi na Hrvaškem. In še enkrat ponavljam, to nima nobene zveze z arbitražnim postopkom. Ampak gre za to, da je Slovenija kot del schengna dolžna spoštovati bruseljsko uredbo. Če tega ne bi storili, bi lahko bil schengen na naši severni meji in bi mi morali čakati za prehod v Avstrijo, Italijo itd. V našem vitalnem interesu je, da Slovenija ostane del schengna, ostala pa bo del njega, če bo spoštovala bruseljsko uredbo,« je še dejal Erjavec.

Grabar Kitarovićeva je v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in predsedniku Evropske komisije Jeanu Claudu Junckerju opozorila na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih in na vtis v hrvaški javnosti, da bi šlo lahko tudi za odgovor ali sredstvo prisile zaradi stališča Hrvaške do arbitražnega postopka o meji.

Hrvaška predsednica je v pismu še poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti »neposrednih in trenutnih kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej če bodo nadaljevali tak način izvajanja uredbe«.

Hrvaška predsednica je izrazila tudi bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami lahko »občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP) glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP«.

Pri Evropski komisiji so danes pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in bodo nanj seveda odgovorili, niso pa ga želeli komentirati.

Deli s prijatelji