»Jože Anderlič je sosede, ki so mu preprečevali gradnjo, tožil. Mi, ki smo naš projekt pripravili profesionalno in pravično, pa bomo kazenske ovadbe vložili že v naslednjih mesecih,« ne ovinkari ljubljanski poslovnež Joc Pečečnik. Četrti najbogatejši Slovenec (ima okoli 92,5 milijona evrov) želi obnoviti bežigrajski stadion, a to ni vsem pogodu. Najhujša fronta se bije s prebivalci Fondovih blokov.
Sprti strani sta se zadnjič sestali pred slabim letom. »Stališča ves čas spreminjajo, zato sem že pred letom naročil sodelavcem, naj pripravijo zapisnike s sestankov in dogovorov,« nadaljuje Pečečnik, ki je prepričan, da bosta enotnost in želja po nagajanju pri Fondovcih popustili, ko jim bodo na njihova stanovanja obesili plombe o prepovedi razpolaganja z nepremičninami. Ob tem nogometni navdušenec opozori, da bo treba poravnati tudi škodo za nazaj.
Bo MOL podaljšala pogodbo?
Ideja o obnovi Plečnikovega stadiona, ki je danes razvalina, je stara pet let, do danes pa se ni zgodilo še nič. V tem času so le v dokumentacijo in pripravo zemljišča vložili okoli 20 milijonov evrov. Istega leta so ustanovili družbo Bežigrajski športni park, solastniki pa so Pečečnikova družba GSA (59-odstotni delež z realnim vložkom nekaj več kot 10 milijonov), Mestna občina Ljubljana (stvarni vložek v družbo) in Olimpijski komite Slovenije (stvarni vložek v družbo). Ljubljanski mestni svetniki bodo konec septembra že petič odločali o podaljšanju družbene pogodbe podjetja BŠP, ki želi prenoviti stadion. »Pričakujem, da jo bodo podaljšali, saj je njihov interes, da se objekt najhitreje konča,« je prepričan Pečečnik.
Več kot eno leto je čakal na okoljevarstveno soglasje k poročilu o vplivih na okolje, izdala ga je Agencija Republike Slovenije za okolje. Naslednji korak bi bil pridobitev gradbenega dovoljenja, a so se Fondovci pritožili. »Pričakujem, da bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor odločilo v našo korist, saj so nam projekt pripravili najboljši domači in mednarodni strokovnjaki. Bolje se projekta ne da narediti. Upoštevali smo vse predpise in skrb za varovanje spomenika,« še izvemo.
Težave s hrupom
Pečečnik je vmes doživel še hladen tuš s strani Mestne občine Ljubljana. Ker MOL ni imela sprejetega OPN (zazidalnega načrta v mestu), je bila družba prisiljena, da na lastne stroške pripravi in vloži nadomestni akt OPPN (podroben prostorski načrt). Pri tem je bila storjena lepotna napaka, morda celo namerna. Projekt so umestili v drugo kategorijo hrupa in ne v tretjo, v kateri so vsi podobni objekti. Na koncertu, denimo na Slovenski popevki, bi na novem stadionu delili slušalke, saj bi bilo javno predvajanje preglasno. Če pa že bo, bo gotovo sledila prijava Fondovcev, ki bodo imeli podlago za pritožbo. Pečečnik se je za pomoč obrnil tudi na župana Zorana Jankovića, na občini pa so zatrjevali, da se je zgodila napaka pri pripravi akta, da jo bodo popravili in projekt uvrstili v tretjo kategorijo. »Dobil sem odgovor, da je druga kategorija primerna za tak objekt. Pa ni. Zelo sem bil razočaran.« Pečečnik je prepričan, da s kategorizacijo zvoka na področju BŠP ni bilo vse narejeno po pravilih stroke.
Fondovci vztrajajo
Peter Rondaij, član koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih blokov, nima nič proti Pečečniku, ampak le proti projektu. »Želimo uveljaviti svojo pravico, da živimo tako, kot smo živeli v preteklih 80 letih.« Ko mu povemo, kako se jih bo lotil Pečečnik, mu za hip zastane glas, potem pa nadaljuje: »Vsa ima pravico poiskati svoj način in pot, vendar se mi grožnje ne zdijo prava izbira. Stadion za Bežigradom je del zaščitene Plečnikove dediščine in takšen mora tudi ostati,« poudari naš sogovornik. »Pred časom sem vprašal projektanta prenovljenega stadiona za Bežigradom, ali bi takšna stolpnica, kot jo želijo za Bežigradom, lahko zrasla tudi ob stadionu v Berlinu. Pa je kar molčal.« Fondovci so prepričani, da je nedopustno, da kdo tako posega v zaščiteno okolje.
Kljub težkim časom je Pečečnik prepričan, da bo projekt ostal v takšnem obsegu, v kakršnem je bil predviden: »Obseg investicije se ni zmanjšal in ga niti ne nameravamo. Še naprej ostaja vsa vsebina, ki je bila skrbno izbrana in racionalno izdelana, ki je v našem okolju ni in je potrebna. Soinvestitorjev ni, ker imam jaz dovolj močne firme,« sklene Pečečnik.
