LJUBLJANA – Poslanci so danes na izredni seji državnega zbora sprejeli predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, s katerim bi v ustavo vnesli fiskalno pravilo o uravnoteženosti javnih financ. S 70 glasovi za in tremi proti so podprli začetek postopka za vnos fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo. Postopek se zdaj vrača k ustavni komisiji državnega zbora, ki bo ob pomoči stroke pripravila končni predlog spremembe ustave.
Odločno proti le v Pozitivni Sloveniji
Nekdanji predsednik parlamenta Borut Pahor je dejal, da je začetek postopka za spremembo ustave treba začeti takoj. »Za dokončno spremembo ustavo je treba veliko dela. Za vitalne dele te države je potreben vpis tega pravila v ustavo,« je prepričan Pahor. Nasprotno pa menijo v Pozitivni Sloveniji. Maša Kociper je dejala, da jih skrbi predvsem hitenje s tem predlogom.
Pahor je dejal, da dvomi niso strokovno utemeljeni. Sprejetje tega predloga je po njegovem pomembno tudi zato, da politika pokaže, da je sposobna premostiti stare zamere. »Sloveniji se je iztekel čas, ko smo imeli luksuz, da se je prenašala odgovornost z enega na drugega. Koalicija ima odgovornost, da sprejme rebalans, mi pa moramo podpreti ta predlog,« je na seji dejal Pahor.
V Sloveniji ne bo več krize
Poslanec Državljanske Liste Gregorja Viranta Rihard Braniselj je dejal, da imajo danes priložnost, da popravijo napake, ki so bile storjene v preteklosti. Zaslužimo, da nas omejuje ustava in ne le zakon. Prepričan je, da prezadolženost v Sloveniji nikoli več ne bo težava. »Kriza nas je spomnila na nekaj resnic, na katere smo pozabili. Porabi, kolikor ustvariš, varčuj in ne hazardiraj.«
Matej Tonin pa opozarja, da zlato pravilo ne bo omejevalo referendumov.
Opozicijski poslanec Jani Möderndorfer je dejal, da je še včeraj poslušal, kako je to pomemben dogodek, s katerim se bo vse spremenilo. »Na komisiji je bilo že malo drugače, danes pa povsem drugače. To, kar delamo danes, ni zgodovinski dogodek, je pa lahko usoden. Opozarjam vse tiste, ki tako hitijo, da resno razmislimo, kaj sploh počnemo.« Izpostavil je, da poslanci SD govorijo, da se bodo o glasovanju odločili med sejo, predsednik SD Pahor pa napoveduje podporo. »Vidim, da pomisleki ostajajo.« Pravi, da je treba napovedati tudi konkretne ukrepe in reforme, s katerimi bi povedali Evropi, da mislimo resno. »Dokler imam to vlado, verjamem, da se ne bomo zadolževali. Finančna politika je v rokah tistih, ki vladajo.« Vodja opozicijske stranke je pozval, naj sejo prekinejo in premislijo o glasovanju.
Politični prestiž je kriv
»Danes mi je posebno težko,« je začel poslanec Matevž Frangež. Meni namreč, da ni ozračja globokega zaupanja med poslanci, in pravi, da nas je v to stanje pripeljal politični prestiž. Danes se izstavlja račun za politično kratkovidnost in za to, da bomo dokončno sesuli javni sektor in nadaljevali privatizacijo, je prepričan. »Kako naj v taki situaciji sprejemam rešitve, ki mi jih ponuja ta vlada? Težko, ne morem.« Zaveda se, da Slovenija ni izoliran otok, da je del EU, pa tudi tega, da so razlike med evropskimi državami velike in da potrebujemo finančno disciplino.
Je koalicija negotova?
»Danes smo poslušali izjave, da je danes zgodovinski trenutek. Povejte, v čem je zgodovinski trenutek? Če tega člena ne bi spremenili, bi se kaj spremenilo za vladajočo koalicijo? Mi lahko na to odgovorite? Ne drži, da sprememba 148. člena ne posega v pravice do referenduma. Dr. Jerovšek je v svojem govoru povedal, da je sprememba 148. člena temelj za presojo ustavnosti in vodi k temu, da lahko ustavno sodišče prepove referendume in iniciativo,« je povedal Roman Jakič. Zakaj vladajoča koalicija potrebuje to varovalko? Sprašuje: »Ste negotovi?« Za ne bo glasoval, ker ne bo dajal državi alibija za zmanjševanje pravic državljanom in državljank. Prepričan je, da se s tem posega v člen o socialni pravici. Predsodkov do te koalicije ima veliko, zaupanja pa nič, pravi. Opozarja, da je njihova stranka želela to urediti drugače, brez poseganja v socialne pravice. Opoziciji, tako meni Jakič, so namenili aktivno vlogo, pa vendar še vedno le vlogo statista: »Še preden smo se dogovorili, ali bomo sploh začeli postopek spreminjanja ustave, je koalicija sklicala izredno sejo. Naj vam zaupam? Razen če je ideja, da lahko o tem odloča izvršni odbor SDS. Igramo vlogo statistov, smo vaša potemkinova vas.«
Žgajner Tavševa: Kam vlada hiti?
»Nekateri v državnem zboru opozarjamo, da je to, kar počne vlada, napačno. Fiskalno pravilo ni novost. Gre za modernizacijo socialne države. Kaj pomeni moderna socialna država?« se sprašuje Barbara Žgajner Tavš. Nekatera vprašanja (denimo 50. člen ustave o pravici do socialne varnosti) so ostala odprta. »Zakaj hitimo z vpisom fiskalnega pravila?« se vprašuje. Pravi, da vse poteka mimo socialnih partnerjev in opozicije. »V enem zakonu posega tudi v pravice, ki so danes urejene v 37 področnih zakonih.«
»In te vladne ukrepe boste jutri na seji sprejeli in jih bo potrdila tudi večina, mimo zapisa fiskalnega zapisa v ustavo,« se čudi Tavševa. »Ali bodo državljani naše države po tem, ko bomo imeli v ustavi zlato fiskalno pravilo, živeli bolje? Jaz pravim, da ne. Zaradi vseh rezov, ki so v rebalansu proračuna. Danes nihče ne govori, da se bodo transferji lokalnim skupnostim nižali, da se posamezne nujne službe v regijah ukinjajo. Zakaj takšno hitenje?
Cerar je dejal, da vse skupaj poteka pod vladnimi pritiski. »Naj vas spomnim, da ni res, da je strokovna komisija potrdila vladni predlog. Pripomba je bila: neusklajenost s 50. členom ustave. Ne zaupam takemu hitenju. Vsaka odločitev ima težo in tudi posledice. Neizglasovanje pokojninske reforme ima težo približno 300 milijonov evrov. To težo nosimo danes mi. Spomnimo se, kdo je glasoval, da se je v naši državi razpisal referendum.«
Ohranili bomo delovna mesta, meni Grims
»Strinjam se z vsemi, ki ste opozorili na pomembnost tega trenutka. S tem ukrepom preprečujemo prekomerno zadolževanje. Če bi nadaljevali s to hitrostjo, bi država hitro doživela grški scenarij. To je eden od razlogov, zakaj se tako mudi. Gre tudi za vprašanje gospodarske rasti. Fiskalno pravilo je nedvoumen politični signal vsem v Sloveniji in tudi v tujini, ki ocenjujejo našo konkurenčnost, da mislimo resno. Vse to vpliva na bonitetne ocene,« trdi Branko Grims. Kaj je večja socialna varnost kot ohranitev delovnih mest, ki dajejo tudi varnost družinam zaposlenih, je še dodal.
Prestavimo odločanje
»Upala sem, da se bo odločanje o tem pomembnem vprašanjem prestavilo,« je dejala Andreja Černak Meglič. »Obstaja veliko medsebojno nezaupanje, naši predlogi so preprosto prezrti. Zelo jasno sem povedala, da bi lahko EU pomembno sporočilo poslali tako, da bi takoj po preteku roka začeli pogovore o pokojninski reformi in državi prihranili za 0,7 odstotka BDP. Pa pravite, da se ne mudi. Mislim, da pametna politika vendarle vidi, da je treba sprejemati zgodovinske odločitve z maksimalno stopnjo soglasja. Pametno se mi zdi, da se danes opravi razprava, odločanje pa se preloži. Naše glasove potrebujete, saj je potrebna dvotretjinska večina.« Danes predloga ne bo podprla, je rekla Černak Megličeva.
Strah je kontraproduktiven
»Iz vsega, kar sem slišal, se ne morem odločiti že danes. Sam osebno sem vedno skeptičen, ko se odpira vprašanje spremembe ustave,« pravi Jožef Kavtičnik. Sodeč po mnenju Mira Cerarja mlajšega, meni Kavtičnik, se ne bi smelo muditi toliko, kolikor se mudi vladi. »Vsak, ki se malo spozna na psihologijo, ve, da je strah kontraproduktiven. Da pa bi vpisali fiskalno pravilo v ustavo, da povečujemo odgovornost, je pa čudno.« Glasoval bo proti.
Od obljub se ne da živeti
»Če bi že imeli fiskalno pravilo, bi bil primanjkljaj manjši,« je prepričana Romana Tomc (SDS). »700 milijonov, ki smo jih že omenili, pomeni vse lanske porodniške dopuste, vse otroške dodatke in vse štipendije. Kolikor smo dali za te odhodke, bomo dali za obresti,« je dejala Tomčeva. Namesto teh 700 milijonov bi lahko vsem, ki so v srednji šoli ali na fakulteti, dve leti plačevali štipendijo v višini 150 evrov. Nujnost uvedbe zlatega pravila ni samo simbolična, ampak je del resnice, da se od obljub ne da živeti, pravi. Meni, da je prav, da se čim prej poskrbi za zapis v ustavo, ker je to najboljša varovalka, ne za nas, ampak za bodoče rodove, da bodo lahko živeli v taki državi, kot jo mi želimo zase. »Danes niti ne sprejemamo fiskalnega pravila in ne hitimo, danes šele začenjamo postopek,« je končala.
V Sloveniji manjka politične kulture
»Včeraj sem glasoval za, da gremo v spremembo in danes sem še vedno enakega prepričanja, da bom glasoval za, za razliko od nekaterih. A če bi še malo poslušal gospoda Grimsa, bi se mogoče premislil. Nekateri ste res presegli najboljše pesnike. Prijelo me je, da bi zapustil to dvorano in se odpočil od vseh teh besed,« je bil oster poslanec PS Gašpar Gašpar Mišič.
»Kaj nam bodo besede, če tega ne čutim in ne nosimo v sebi? V naši državici ugotavljam, da nam manjka politične kulture. V LDS so končno spoznali, da je treba delati za dobro države. Dobro jutro. V SLS je gospod ugotovil, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za nastalo situacijo v državi že danes,« je nadaljeval Mišič, ki je nato še dodal, da ima občutek, da so poslanci tukaj le zato, da napolnimo program TV3.
»Fiskalno pravilo, edini pravi razlog, zakaj glasovati za, je signal, ki ga bomo mi kot Slovenija poslali v Evropo.« Glasoval bo za.
Fiskalno pravilo: čarobna palica ali domača naloga?
Majda Potrata, poslanka SD vidi fiskalno pravilo na dva načina: »V Evropi je umeščenje fiskalnega pravila zelo različno sprejeto. Kaj sploh pomeni zapis fiskalnega pravila v ustavo? Ko poslušam govore poslancev, se mi zdi, da nekateri vidijo čarobno palico, drugi pa domačo nalogo. Strokovna komisija je povedala svoje: ni se opredelila, ker je imela premalo časa.«
Gregor Virant: Zlato fiskalno pravilo je cilj, do katerega se pride po več poteh
Prvak Liste Virant meni, da bomo s sprejetjem fiskalnega pravila dvignili svojo kredibilnost: »Zlato fiskalno pravilo je cilj, do katerega se pride po več poteh. Vse poti so mogoče, danes razpravljamo o cilju in ne o poteh do cilja. Če sprejmemo ustavno spremembo, bomo dobili velik plus kot kredibilna evropska država v očeh mednarodne skupnosti. Slovenije je izgubila del te kredibilnosti, danes pa se borimo za ekonomsko preživetje. Če si želimo povrniti ta ugled, je to dobra pot. Večkrat je bilo odprto vprašanje, ali uvedba fiskalnega pravila otežuje referendume. Do referenduma imamo ves čas enako stališče.«
Zlato pravilo je po njegovem prepričanju nekaj, kar moramo narediti, nekaj kar nam narekuje zdrava kmečka pamet.
»Današnja odločitev pomeni, da bomo naredili tudi drugi korak: če sprejmemo, da začnemo postopek, potem bomo takoj v nadaljevanju prepustili delo stroki. Da napišejo tak člen ustave, ki bo vodotesen, pravno korekten.«
Minister opozarja, da uravnoteženje javnih financ na kratki rok zavira gospodarsko rast
Tudi minister za finance Janez Šušteršič je ponovil, da s fiskalnim pravilom in nasploh z uravnoteženjem javnih financ odpiramo prostor gospodarskemu razvoju s povečanjem zaupanja vlagateljev v Slovenijo in posledično olajšanjem financiranja države in zasebnega sektorja.
Poudaril je, da odločitev za vnos fiskalnega pravila v ustavo še ne pomeni avtomatične odločitve o načinu uravnoteženja javnih financ v prihodnosti. Opozoril je, da vsako uravnoteženje javnih financ na kratki rok zavira gospodarsko rast, a da alternativa dolgoročno duši razvoj.
Seja ne bo prestavljena
Ob 19.15 so si poslanci vzeli 15 minut časa za premislek, ali bi sejo preložili na drug datum.
Jani Möderndorfer je predlagal, da se seja prekine in da se odločanje preloži na eno od naslednjih sej, vendar je bil njegov predlog zavrnjen. Nekateri poslanci opozicije so med dolgo razpravo podali predlog za prestavitev odločanja za nekaj dni, a je Jože Tanko sklenil, da s prestavitvijo odločanja ne bi nič pridobili, ampak bi le »podaljševali agonijo«.
Kot je znano, so poslanci kasneje z veliko večino sprejeli predlog za začetek postopka za spreminjanje 148. člena ustave.
