LJUBLJANA – Cesarju, kar je cesarjevega. To je rek, ki ga mnogi poznajo. Navadno tu mislimo na plačilo davščin državi, povsem enostavno pa lahko izrek preslikamo na plačevanje obveznosti, s katerimi smo se strinjali in smo jih dejansko naročili. Pred sodnico ljubljanskega okrajnega sodišča Martino Hren sta se, ker svojih stališč brez pomoči tretjega nista znala zbližati, znašla javnosti dobro znani odvetnik Miro Senica in njegova nekdanja stranka ter upokojenka Marija Čeh. Zanjo in za druge dediče je omenjeni odvetnik opravil storitev (v zadevi dedovanja premoženja po Ivani Česen), potem pa, kot je tudi v navadi, izstavil račun. Z njim se Čehova ni strinjala in ga tudi ni plačala.
Kot je razvidno iz zapisanega na spletni strani sodišča, partner nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal od Čehove terja 14.152 evrov. A ta trdi, da so bile stvari slabo opravljene in da je nagrada po njenem mnenju previsoka.
Senica: Ona pravi, da smo zanjo zastonj delali 20 let
Senica se je pred sodnico razgovoril o primeru – v njegove podrobnosti se zaradi kompleksnosti ne bomo spuščali – in pojasnil, da je bila za dediče zadeva izgubljena, a mu je ob pomoči ustavnega sodišča uspelo doseči želeno. Seveda jim je svoje storitve tudi zaračunal. »Nekateri so račun plačali, nekateri pravijo, da nimajo denarja, ona pa misli, da sem to storil zastonj in ni plačala niti evra, marke ali tolarja. /.../ Ona pravi, da ni nič dolžna. Da smo zastonj zanjo delali 20 let.« Da iz denarnice ni potegnila niti centa, je priznala tudi Čehova, pa čeprav je podpisala dogovor in se strinjala, da na koncu odvetniku pripada tudi nagrada. Pred sodnico je sicer izpostavila, da računu ni oporekala, temveč le njegovi višini.
Slabo opravljeno ali ne?
»Jaz sem gospodu Senici zelo zaupala, da dela dobro. Potem pa sem mnenje spremenila,« je povedala o razvpitem odvetniku, ki jo je poslušal z druge strani sodne dvorane. Leta 2008 je pooblastilo odvetniku zato preklicala.
Na to se je odzval tudi Senica in zanikal, da bi slabo opravili delo. Dodal pa je, da je kasneje prišlo še do trenj med strankami, torej dediči premoženja, kamor pa se ni želel vmešavati.
Čehova po koncu razprave z nami ni želela govoriti, ravno tako ne odvetnik Senica. Ob odhodu je, ko smo ga prosili za komentar, z nasmeškom na obrazu odvrnil: »Pa brez zamere!«
