ŠOŠTANJ

Od lepega kamna zgodba

Objavljeno: 08.07.2013 16:16Posodobljeno: 08.07.2013 16:18

Šoštanj je veliko več kot le prizorišče političnih zdrah v energetskem ringu.

Šoštanj poznamo predvsem po termoelektrarni in v zadnjem času po peripetijah okoli Teš 6. Morda še kdo ve, da se je v tem mestu rodil pesnik in partizan legendarne XIV. divizije Karel Destovnik - Kajuh. Redko kdo se bo spomnil, da je bila tu med obema vojnama največja usnjarna na Balkanu v lasti znamenite in hkrati tragične družine Vošnjak, iz katere prihajata velika rodoljuba – politik in pisatelj Josip Vošnjak ter njegov brat Mihael Vošnjak, pionir slovenskega hranilništva in bančništva.

Toda Šoštanj je še marsikaj drugega, čeprav njegovo veduto najbolj zaznamujejo naprave termoelektrarne in snežno bel dim oziroma para, ki se noč in dan dviga iznad mogočnih hladilnikov. Mesto je dobilo ime po lepem kamnu, in sicer iz nemščine – Schönstein. V občinskem grbu so trije srčki, ki ponazarjajo lego starega šoštanjskega gradu – danes je to Pusti grad, ki je nastal v 12. stoletju, toda od njega je ostal le stolp. Vidite ga lahko iz mesta, tudi prva tabla med ulicami vas usmeri proti njemu – potem pa kažipotov zmanjka in prepuščeni ste lastni iznajdljivosti, kako priti do njega. Ko prispete na cilj, se vam ponuja lep razgled na mesto.

Pod njim so konec 16. ali v začetku 17. stoletja pozidali veliko stavbo (Turn pri Šoštanju), ki je prvotno najverjetneje služila le za kaščo. Leta 1734, ko je pogorel danes povsem izginuli šoštanjski mestni grad, so vanj prestavili sedež gospoščine in ga povsem preuredili v plemiško stanovanje. Stavba, ki je v letih pred drugo svetovno vojno in po njej služila predvsem za stanovanja delavcev tovarne usnje, je pred leti pogorela. Po požaru so jo obnovili in ponovno namenili za stanovanja.

Staro mestno jedro vas bo spominjalo na podobna mesta pri nas. Najbolj dominantna je stavba nekdanje Vošnjakove usnjarne. V usnjarskem muzeju, ki je v neposredni bližini, boste lahko podrobneje spoznali zgodovino družine in usnjarne, priporočam pa vam, da preberete Aplinčevo monografijo o družini Vošnjak. Muzej je izjemno lepo urejen in informacijsko bogat, spremlja ga tudi lepa zbirka naprav in strojev iz usnjarne.

Kajuhova hiša hotel

Nad starim trškim jedrom stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, prvotno še romanska stavba, ki je bila velikokrat prezidana. Najstarejši so prezbiterij z romanskim okencem iz prve polovice 12. in gotske freske iz 14. stoletja. V cerkvi sta danes dva kakovostna baročna oltarja, ki so ju sem prenesli iz porušene cerkve sv. Mihaela v Družmirju. Nova župnijska cerkev sv. Mihaela, kjer je tudi sedež Šaleške dekanije, stoji na robu mesta, že v naselju Skorno pri Šoštanju. Trenutno obnavljajo njeno zunanjost.

Prav je, da se sprehodite do Mayerjeve vile, ki ni daleč od središča. V klasični meščanski vili je živel šoštanjski župan Fran Mayer, ki je 1931 poskrbel, da je mesto dobilo vodovod in meščansko šolo. Žal je ob nedeljah zaprta, v njej lahko sicer vidite zbirko kipov kiparja Ivana Napotnika, zasebno domoznansko zbirko Zvoneta A. Čebula in hortikulturno zbirko vrtnarja Alojza Konca. V središču je tako imenovani Kajuhov dom oziroma Kajuhova rojstna hiša, v kateri je imela njegova mama pred vojno hotel. Nedaleč stran je njegov spomenik, delo kiparja Keršiča. Na rojstni hiši, v kateri sta bila rojena brata Božo in dr. Dušan Mravljak (narodni heroj), je vzidana spominska plošča (relief na njej je delo Ivana Napotnika). Dve spominski plošči boste našli še na hiši, kjer je bil rojen Biba Röck, organizator odpora leta 1941, in na tisti, v kateri je bil rojen duhovnik XIV. divizije, verski referent Jože Lampret. Malo iz središča mesta je vila Široko, danes gostinski objekt, nekoč vila usnjarjev Vošnjak. Iz Šoštanja vas vodi pot proti Topolšici in Zavodnjam, a to je že druga zgodba.

Predstavitvene informacije