LJUBLJANA – Medtem ko je bil doslej nadzor nad davčnimi blagajnami, ki so v Sloveniji obvezne od 2. januarja, usmerjen predvsem v preventivno delovanje, pa bodo nadzorniki Finančne uprave RS (Furs) od danes naprej strožji. Ob tem napovedujejo tudi dosledno izrekanje glob zavezancem, ki še niso vključeni v sistem davčnih blagajn.
Za pravne osebe in samostojne podjetnike so za primer nespoštovanja zakona o davčnem potrjevanju računov predvidene kazni v višini med 1500 in 75.000 evri, v primeru izredno hudih kršitev pa lahko sežejo vse do 150.000 evrov. Odgovornim osebam lahko inšpektorji naložijo od 800 do 5000 evrov kazni.
Prekrškovni postopki se bodo vodili tako zoper zavezance, ki bodo kršili zakonodajo, kot tudi zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelale v skladu z določbami zakona. Posebna pozornost pa bo namenjena neizdajanju računov, napovedujejo na Fursu.
Najpogostejše kršitve
Med kršitvami, ki so jih ugotovili pri doslej opravljenih nadzorih, so najpogostejše uporaba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov, neujemanje podatkov z računa, izdanega potrošniku, s tistimi, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu Fursa, ter izdajanje več računov z enako ZOI-številko.
Dveletno prehodno obdobje
Sistem davčnih blagajn je poskusno stekel 1. decembra lani, bolj množično pa so se zavezanci vanj začeli vključevati šele okoli božičnih praznikov in v začetku januarja. Od ocenjenih 60.000 do 80.000 zavezancev jih je do danes začelo uporabljati davčne blagajne 36.731.
Večina zavezancev, ki izdaja večje število računov, ima sicer davčne blagajne že urejene oziroma so v fazi njihove dokončne implementacije in v tem obdobju izdajajo račune iz vezane knjige računov.
Zakon omogoča tudi dveletno prehodno obdobje, ko je mogoče račune še vedno izdajati iz vezanih knjig računov. Od leta 2018 dalje pa bodo lahko z vezanimi knjigami računov poslovali le še tisti, ki bodo dokazali, da nimajo internetne povezave.
