Evropska komisija je naložila Sloveniji, da mora vrniti 8,7 milijona evrov pomoči Tovarni sladkorja Ormož, zato je vlada državnemu pravobranilstvu naložila, naj sproži ničnostno tožbo zoper ta sklep. Kljub dvema mesecema časa je pravobranilstvo tožbo oddalo dva dneva prepozno in sodišče jo je zavrnilo. Pristojnemu državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču pa se ni zgodilo nič, niti okarali ga ne bodo, kaj šele da bi mu veleli spakirati tistih par kulijev, fikus in zaradi mene še tajnico.
Na novi šempetrski urgenci je umrl bolnik, ker sta bili zamenjani cevi za kisik in anestetik. Tehnični nadzor ob predaji objekta je očitno zatajil. Zaradi ženinega slabega počutja je mož klical rešilca že v petek. Bolnico so odpravili s protibolečinsko injekcijo, se v nedeljo na klic spet vrnili, jo odpeljali v bolnišnico, tam pa je zaradi sepse umrla. Mimogrede: zdravniki imajo pripravljen nov kodeks zdravniške etike, a ga na torkovi seji skupščine zdravniške zbornice niso sprejeli, ker je bilo navzočih premalo članov.
Invalidu so z včerajšnjim dnem vzeli penzijo, ker za svoj duševni mir dela ptičje hišice. Z varstvenim dodatkom ima – oziroma je imel – 440 evrov pokojnine, s prav tako mora preživeti moški s 40 leti pokojninske dobe, odmerjene od najnižje pokojninske osnove v skladu s pokojninsko reformo (ženska za 39 let pokojninske dobi 483 evrov). Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov je prastar – a je že leta 2009 znašal 562 evrov.
Tale nabirek grotesknih zgodb je z meseca marca, pa se kakšne, morda tudi bolj banalne, niti nisem spomnil. Nabral sem jih ob reminiscenci na še eno od duhovitosti Marka Twaina: »Prvi april je dan, ko se spomnimo, kaj smo preostalih 364 dni v letu.« Podobno bi gotovo izdrl tudi Fran Milčinski, ob čemer me sploh spreleti srh. Butalce je pisal pred sto leti, pa ne gre čisto nič na bolje.
