Prejšnji teden je postalo neizogibno. Oblačila so praktično razpadla na meni, zato je ženi prekipelo in me je nagnala na nakup. Nogavice, spodnje gate, hlače, srajce, majice, čevlji – generalka. In ker spadam med tiste ljudi, ki težko odprejo denarnico za cunje, sem predlagal, da zadevo čim hitreje in čim manj boleče opravimo v prodajalni H&M v središču Ljubljane.
Uspelo se mi je prebiti iz kabine za pomerjanje, izbrskati ustrezno spodnje perilo brez pomoči prodajalcev in se z ženo, hčerko in napolnjeno vrečo odpraviti še na ženski oddelek, kjer bi kupili še nekaj kosov zanjo. Postajal sem dobre volje, ker bo kmalu mimo, a se je zapletlo. Triletno hčerko je nenadoma pritisnilo na stranišče. Po večminutnem čakanju in prošnji, ali bi jo spustili na stranišče za osebje, so nas zavrnili. Po pritoževanju žene pa poslali čez cesto v drugo prodajalno, naj gremo tja, če moramo na stranišče. To smo tudi storili in za seboj pustili kup oblačil, ki smo jih nameravali kupiti. V uveljavljeni prodajalni čez cesto nas je pričakal povsem drugačen svet. Postregle so nas prijazne prodajalke, nam pokazale, kjer je avtomat za vodo in celo prijazno pogledale in ogovorile hčerko. Navdušen sem odkril, da so bile njihove cene le za spoznanje višje od konfekcije iz H&M, kakovost oblačil pa izdatno boljša. Še več, ni bilo gneče, nemogoče glasbe, ki te mrcvari iz zvočnikov, in neskončnih vrst pred blagajno.
Počutil sem se kot človek in pozabil na neljubi dogodek s straniščem. Očital sem si, zakaj nisem že prej zavil sem, kaj sem sploh iskal v prodajalni za mladino. Padel sem na veliko prevaro diskontnih prodajaln, ki za navidezno ugodnimi nakupi skrivajo artikle dvomljivega porekla in kakovosti. »Nimam dovolj denarja, da bi kupoval poceni,« sem se spomnil stare družinske modrosti. Tovrstno prebujenje toplo priporočam, saj se v njem skriva veliko ugodnosti, od dviga samopodobe do padca kazalca na tehtnici. Ne smemo dovoliti, da postanemo živina, ki se pred odprtjem nove prodajalne prednjo zgrinja zaradi znižanega televizorja iz vietnamske luknje. Ne smemo pozabiti, da prodajalne potrebujejo nas, ne mi njih. Predvsem pa moramo ves čas imeti v mislih resnico, da nam nikoli ničesar ne bodo podarili.
