BOLEZEN

Ne samo ošpice, v Sloveniji še oslovski kašelj

Objavljeno: 08.01.2018 14:55Posodobljeno: 08.01.2018 14:55

Pri odraslih in mladostnikih se oslovski kašelj kaže kot dolgotrajen, nadležen, suh in dražeč kašelj, ki nas dvigne iz postelje in lahko povzroči tudi bruhanje.

LJUBLJANA – V Sloveniji se poleg ošpic pojavljajo tudi primeri oslovskega kašlja. Po besedah Maje Sočan z NIJZ se bolezen v večjem ali manjšem številu pojavlja ves čas, posebej ogroža zelo majhne otroke. Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Tatjana Mrvič je dodala, da letos še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem.

Pri odraslih in mladostnikih se »oslovski kašelj kaže kot dolgotrajen, nadležen, suh in dražeč kašelj, ki nas dvigne iz postelje in lahko povzroči tudi bruhanje«. Pri majhnih dojenčkih pa je še nadležnejši, dojenčki kašljajo rigajoče in zaradi kašlja ne morejo vdihniti. Zato otrok lahko poplavi, težko diha, ima premalo kisika in je celo smrtno ogrožen.

Za koga je problematičen

Mrvičeva je dodala, da pri nas za oslovskim kašljem zbolijo običajno mlade odrasle osebe, tudi najstniki. Od uvedbe drugega odmerka cepiva pa praviloma ne zbolijo starejši od 10 let. Pogostejši je med otroci, starimi od 6 do 10 let, saj v tem času odmerek cepiva že popušča. »Pri odraslih in šolarjih bolezen ni tako problematična, razen če gre za nosečnico ali osebo, ki ima srčno-žilno obolenje,« je dejala. Letos po njenih besedah še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem, lani so na pediatrični kliniki ambulantno obravnavali nekaj otrok, dva dojenčka pa so sprejeli v bolnišnično zdravljenje.

Do osem tednov kašlja

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki je v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov.

V Sloveniji smo pričeli cepljenje proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način se je močno zmanjšalo obolevanje za to boleznijo, a se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna, navajajo na spletni strani NIJZ.

V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu: pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi, ki jim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.

Vzrok za smrt pri dojenčkih

Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Možni so še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.

Bolezen se zdravi z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.

Komentiraj članek

Pred komentiranjem se prosim prijavite. Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Pogoji komentiranja