CELJE – Po objavi članka, kako so državni uradniki, konkretno varuhi naše kulturne dediščine, otroke prikrajšali za igro pri Osrednji knjižnici Celje, kjer je bilo na terasi pri kavarni Miško Knjižko, prekriti z umetno travno rušo, večje igralo, ki so ga zaradi odločbe ministrstva za kulturo ter predhodno zahteve Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine odstranili, se je odzvalo veliko bralcev, ki se nad tem zgražajo. Anonimni pošiljatelj nam je poslal fotografijo, ki naj bi dokazovala, da je igralo končalo na deponiji in ni bilo prepeljano v enega od celjskih vrtcev, kot so pojasnili na Mestni občini Celje. »Na občini lažejo. Igralo je končalo na deponiji in čaka na razrez,« je pisalo ob fotografiji.
Seveda smo preverili, kaj igralo dela med odpadki. A direktorica celjske knjižnice Polona Rifelj nam je zatrdila, da je bilo zagotovo odpeljano v Vrtec Anice Černejeve, enoto Luna na Ljubljanski cesti. To nam je potrdila tudi ravnateljica vrtca Vanja Krašovic. Žal res še ni postavljeno, saj čaka na obnovo. »Še urejamo prostor, kjer bo stalo, saj je precej večje od prejšnjega. Prav tako ga bo treba še prebarvati in les zaščititi, preden bo znova v uporabi. Smo pa načrtovali nakup novega, a bi tako kompleksno igralo, kot je to, težko kupili, saj nimamo denarja, zato smo tega z veseljem sprejeli,« je pojasnila Krašovičeva. Potrdila je, da so prejšnjega že odstranili in so ga režijski delavci odpeljali na deponijo. Kar pomeni, da je na deponiji to dotrajano igralo izpred vrtca. Enako so zatrdili na celjski občini, kjer so fotografijo označili za zlonamerno in zavajajočo. »Na fotografiji je dotrajano kovinsko igralo iz enote vrtca Luna, ki so ga delavci režijskega obrata res odpeljali na deponijo na Cinkarniško pot 19, kjer imajo sedež. Igralo s knjižnične terase pa čaka na obnovo in ureditev prostora, kjer bo stalo, in ga tačas še urejajo,« so pojasnili na Mestni občini Celje.
Manjša igrala bi bila nevarnejša
Ostro se je na nekatere navedbe direktorice celjske enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Danijele Brišnik, ki jih je ta podala tudi za naš časopis, odzvala direktorica knjižnice Polona Rifelj. Kot navaja, so na ZVKD, kot so sami navedli, že od začetka soglašali s postavitvijo igral, a v omejenih gabaritih, in predlagali namesto enega večjega postavitev na primer treh manjših in nižjih lesenih igral. Na streho otroškega oddelka knjižnice so le za določen čas (največ dve leti, do gradbene sanacije projekta) dovolili položitev umetne trave, zato je ta pač morala proč. A Rifljeva odgovarja, da je bila namestitev treh manjših igral za knjižnico kot upravljavce nesprejemljiva in nemogoča. »Zaradi varnosti otrok bi morali manjša igrala sidrati v podlago, kar je bilo v našem primeru, ker je igralo stalo na strehi, neizvedljivo. Poleg tega en vrtiljak, previsna gugalnica ter vzmetno igralo ne bi zagotavljali zadostne kapacitete za igro otrok, s čimer bi tvegali preveliko gnečo, zato bi bila tudi nevarnost za poškodbe večja,« odgovarja Rifljeva. In še, da bi morali fizično omejevati število otrok na igralih, kar bi pomenilo dodatne zaplete in slabo voljo. Prav tako je bila za knjižnico nesprejemljiva zahteva, da bi na streho namestili naravno travno rušo.
»Tudi za to je več razlogov. Eden je, da se lahko naravna trava na strehah vzdržuje le, če je nepohodna, kar pomeni, da tam ne bi mogla biti postavljena nobena igrala, prav tako ne bi bilo mogoče izvajati dogodkov, delavnic in drugih dejavnosti, ker bi že ob najmanjšem dežju imeli predvsem veliko blata. Že v preteklosti, ko smo imeli igrala na lesnih sekancih, ki so naravni material, je bilo zaradi pasjih in mačjih iztrebkov težko vzdrževati ustrezno higieno. Če bi namestili naravno travo, bi tvegali tudi težave s kontaminirano zemljino, kar je na igralnih površinah celjskih vrtcev že kar pravilo. Prednost umetne trave je tudi v tem, da je primernejša za otroke z alergijami in drugimi bolezenskimi stanji, ker je čista in jo je lažje vzdrževati. Z namestitvijo igral na umetno travo pred kavarno Miško Knjižko smo torej poskrbeli za lep, čist, urejen in varen prostor, kjer so se lahko obiskovalci med obiskom knjižnice sprostili,« je še pojasnila Rifljeva. Priznava, da sta se tudi zaradi prijaznega in urejenega okolja v zadnjih letih povečala obisk knjižnice in število njenih članov. »Zato upamo, da bomo tudi v prihodnje ostali srce Celja,« sklene Rifljeva.
