LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se je povsem pričakovano odzvala »na nekatere medijske navedbe« glede avtorskih in podjemnih pogodb, ki so jih predvsem nekatere visokošolske ustanove v minulih letih sklepale s svojimi zaposlenimi. Ti so zato, kot je znano, lahko v nekaj letih s tako imenovanim dodatnim delom (z delovnimi obremenitvami zunaj rednega delovnega časa) zaslužili tudi po več sto tisoč evrov. KPK, skratka, vnovič zagotavlja, da namen objave podatkov nikakor ni bil kriminalizirati in obsojati tiste, ki so dodatno zaslužili, da pa javna dostopnost informacij o takšnih zaslužk(arj)ih omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.
Čemu bi bili začudeni?
Ker pa KPK meni, da se je nujno treba tega problema lotiti na sistemski ravni, je že »uvedla sistemsko preiskavo, ni pa še sprejela nobenih zaključkov«. Informacijska pooblaščenka, nekdanja Gantarjeva oziroma Virantova generalna sekretarka državnega zbora Mojca Prelesnik je prav tako (že predvčerajšnjim) pojasnila, da, če govorimo o največjih prejemnikih avtorskih honorarjev iz javnih sredstev, objavljenem na spletni strani KPK, ali o porabi javnih sredstev, zagotovo ne gre za kršitev pravice do varstva osebnih podatkov: »Pri objavi največjih prejemnikov avtorskih honorarjev iz javnih sredstev gre sicer za obdelavo osebnih podatkov, vendar pa ta ni v neskladju z določili zakona o varstvu osebnih podatkov.«
Mimogrede, ste vedeli, da KPK podatkov o visokih honorarjih fizičnih oseb pred 1. januarjem 2003 ne bi mogla objaviti, tudi če bi hotela? Zakaj ne? Zato, ker so bili vsi podatki o zaslužkih akademsko-politične elite pred tem obdobjem – uničeni. Smola.
No, medtem ko KPK po odstopu ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je povsem zakonito z dodatnim delom zaslužila »zgolj« 636.068,98 evra, poskuša takole tolažiti ogorčene davkoplačevalce, so v nekaterih medijih objavili še eno šokantno novico. Neverjetno, med predstavniki zaslužkarske akademsko-politične elite, ki so si prek svojih espejev in deoojev v minulih letih lahko zagotovili precejšnji dodatni zaslužek, naj bi bil namreč tudi – ne, ne gre za predsednika vlade dr. Mira Cerarja, ki je, to je pač znano, povsem zakonito zaslužil samo dodatnih 353.337,81 evra – finančni minister dr. Dušan Mramor. Ste zdaj kaj bolj začudeni in nejeverni? Zakaj pa?
Čeprav je po podatkih, ki so javno dostopni na spletni strani KPK (z aplikacijo supervizor) finančnemu ministru z dodatnim delom uradno uspelo zaslužiti le 87.000 evrov honorarja, so nekateri prepričani, da je minister Mramor po letu 1998 (morda predvsem do leta 2003) z dodatnimi honorarji najbrž zaslužil »približno od 87.000 do 600.000 evrov«. Ja, mogoče je res šlo za dodatni zaslužek, ki se ni bistveno razlikoval od tistega, zaradi katerega je morala odstopiti dr. Stanka Setnikar Cankar. Vendar ni nobenega razloga za paniko, kot bi rekel Švejk, premier Cerar si v tem hipu namreč niti v sanjah ne more privoščiti, da bi pozval k odstopu ministra Mramorja.
Ga bo le pokazal? Pa poglejmo, ali je finančni minister dr. Dušan Marmor zares zagovornik večje javne dostopnosti do informacij o dodatnih honorarjih zaposlenih na fakultetah ali pa se bo raje skril za argumentom, da je pripravljen javno pokazati (razkriti) samo ves zaslužek, ki bi ga lahko obelodanil še pred izbruhom afere. Kaže, da se je odločil za drugo možnost: da je davkoplačevalcem pripravljen pokazati le podatke o dodatnem zaslužku v času, ko je prvič zasedal ministrski položaj in odkar je znova minister. Kar pomeni, da ne bomo izvedeli ničesar o njegovem morebitnem »setnikar-cankarjanskem« zaslužku v vmesnem obdobju, ko ni bil minister. Mar ni samo po sebi razumljivo, da Mramor ni mogel največ zaslužiti z dodatnim honorarnim delom prav v tistem času, ko je bil minister? |
