Naluknjano in po skalah napraskano drsno površino smuči smo včasih popravljali sami. Prižgal si plastično palčko, nakapal na očiščeno zarezo in nato polikal z maminim likalnikom, ki je seveda na konici porjavel in ga ni bilo več mogoče očistiti, z njim ni mogla več likati srajc. Naslednje dni sem se za vsak primer držal bolj z doma. Izkušnja je vredna zlata. Kot najstnik v tovrstnih sporih s starši osvojiš, prvič, neverjeten občutek, kdaj se umakniti v pokorno prežo in potrpežljivo čakati, da gre huda ura mimo. V naslednjih dneh po višini glasu razpoznavaš, kako jeza popušča. Opisani izostreni občutek je v življenju ključen, a se ga žal ne da naučiti v šoli. In drugič, napake ne boš ponovil, poiskal boš star likalnik, ki ga ni škoda. Kolega prek mize mi je namignil, da gre za svojevrsten paradoks: dobra odločitev je vselej posledica izkušnje, ki pa je po logiki stvari posledica slabe odločitve.
Današnja mularija v povprečju teče precej počasneje, kot smo tekli mi pred 30 in več leti, doma delajo le na kmetih in sinovi in hčere obrtnikov. Tudi smuča jih kar precej manj, a ne zgolj zaradi zelenih zim in ker je smučanje postalo zelo drag šport; štiričlanska družina bo samo za pripravo in brušenje plank pred počitnicami odštela najmanj 100 evrov; pač pa tudi zato, ker se je treba za smučarske užitke zares potruditi. Pancerje gor, pancerje dol, brez kondicije je stvar tako in tako preveč naporna in hudo nevarna.
Žal ni več modno uporabiti maminega likalnika in domače pile, da z njimi ročno nabrusiš kante svojega borda, če se le da na kuhinjski mizi, da opilki letijo po parketu, da se spet povzdigne glas v kuhinji.
Prodate kaj orodja, brusov in kotnikov za robnike? »Ne prav dosti. Skoraj vsi prinesejo smuči v servis,« je bil odgovor prijaznega prodajalca v smučarski trgovini. In dodal je: »Mulci nimajo več idej, ati vse plača.« Je pa pri vsem skupaj ena »dobra novica«, da ročno spretni mojstri za brušenje nožev in smuči, za popravilo pipe, za čiščenje grelca v bojlerju... postajajo tisti, ki lahko zamujajo in ne pridejo danes... in te skratka jebejo do neskončnosti, pa jim na koncu skoraj moraš reči hvala. Da se bo naslednjič sploh oglasil!
