DARILA

Lovilcev prahu je vse manj

Objavljeno 02. december 2012 14.01 | Posodobljeno 02. december 2012 14.03 | Piše: Alenka Kociper

O izbiri daril v kriznih časih in najljubšem darilu smo se pogovarjali z etnologom, prof. dr. Janezom Bogatajem.

Etnolog dr. Janez Bogataj ne more pozabiti podarjenega flomastra (foto Igor Modic/Delo).

Kaj vam pomeni darilo, takrat ko ste obdarovalec in ko ste obdarovanec?

Če sledim zaporedju v vprašanju, potem moram izpostaviti predvsem zavedanje, da je darilo le opredmetena vez med obdarovalcem in obdarovancem. Prvi poskuša obogatiti drugega, seveda ne v smislu finančne vrednosti, ampak drugih razsežnosti darila, ki so lahko tudi znanje, različne vrste duhovnih obogatitev pa še kaj. Zato je popolnoma razumljivo, da tudi ko sem v vlogi obdarovanca, pričakujem kaj podobnega.

Katera od teh vlog vam je ljubša?

Zelo težko bi se odločil za eno, saj sta pravzaprav enakovredni. Pri obeh je prisotno pričakovanje pa tudi preverjanje samega sebe, kakšna je bila uspešnost podarjanja in sprejemanja. Pri slednjem to pomeni tudi preverjanje obdarovalca, a ne le kako in koliko me pozna, ampak predvsem kakšna znanja in nova spoznanja mi je namenil. Takšen primer je denimo knjiga kot darilo.

Kaj je ključno, da lahko rečemo, da smo darilo dobro izbrali?

Menim, da lahko pravilno izbiro darila ugotovimo pravzaprav šele potem, ko ga predamo obdarovancu, torej ko vidimo, kako je vstopilo v njegovo življenje in kakšno vlogo ima na primer v njegovem bivalnem okolju, pri osebnih stikih, prehranjevalnih navadah, izobraževanju, ne nazadnje tudi pri utrjevanju odnosa z obdarovalcem in podobno.

Kako se je razvijala kultura obdarovanja?

Obdarovanja in darove, kar sta dve različni področji, poznajo tako rekoč vse kulture v različnih obdobjih zgodovinskega razvoja – tako na zasebni ravni kot tudi na ravni skupnosti. Poslovno obdarovanje se je začelo razvijati s poslovnimi odnosi, a ima tudi predzgodovino. Darila in darovi seveda niso vedno opravljali pozitivnih nalog in funkcij. Poznamo primere iz časov odkrivanja drugih celin, ko so zavojevalci z njimi poskušali prelisičiti lokalne prebivalce. Nekateri darovi so bili prav banalni, denimo ogledalca. Še zanimivejši so primeri najvišje ravni poslovnega obdarovanja, kamor spadajo protokolarna darila za predstavnike držav, cerkva. Ta imajo bogato zgodovino pa tudi razvejene sodobne oblike. Letos sem si na potovanju po Severni Koreji ogledal velikanski muzej daril Kim Il Sunga. Zbrani predmeti, torej darila, predvsem pa obdarovalci in obdarovanci bi zahtevali že skoraj psihiatrično raziskavo. Iz bolj nerazvitih držav so prihajali obdarovalci, dragocenejša so bila darila in hkrati, milo rečeno, tudi likovno, vsebinsko in še kako neumna.

Se je obdarovanje izrodilo?

Obdarovanje se ni izrodilo v količinskem smislu. Postalo je popoln rezultat množične potrošniške kulture, s čimer mislim predvsem na osebna obdarovanja. Zdi se, da poskušajo posamezniki ob koncu leta z darili nadoknaditi in popraviti to, kar jim v osebnih odnosih, stikih in odsotnosti komunikacije čez leto ni uspelo.

Kakšne so danes smernice obdarovanja?

Te smernice ali bolje rečeno težnje je težko zasledovati v poplavi vsega, kar ponujajo trgovine. Odločitve, načrtovanja in nakupovanja daril so se raztegnili že na oktober. Letos sem to spoznaval v Frankfurtu, kjer je že vladalo božično nakupovalno vzdušje. Med težnjami na področju obdarovanja je danes prav gotovo več poudarka na darilih, ki so tako ali drugače povezana z življenjem v naravi ali z njo. To opažam tudi na področju poslovnega obdarovanja, seveda ne pri nas, ampak v tujini. Smernice obdarovanja narekujejo tudi sodobne gospodarske in finančne krize, revščina in drugi pojavi. Toda ne prehitevajmo, počakajmo še dober teden in videli bomo, kakšen bo obisk v nakupovalnih središčih. Kljub krizi se je že zgodilo, da je bila obiskanost teh središč pogosto v obratnem sorazmerju z njo.

Kdaj postane poslovno darilo preveč osebno?

Pravzaprav bi morala biti vsa darila zelo osebna. Poglejte, kaj delajo v nekaterih podjetjih s podarjanjem steklenic vina, ki jih naročijo pri izbranem vinarju – vsak obdarovanec dobi steklenico ali dve, a nihče ga ne vpraša, ali je sploh ljubitelj vina, kaj šele, ali ima raje rdeče ali belo.

Kdaj naj bi oziroma kdaj lahko darila izdelamo sami? Lahko izdelamo tudi poslovna darila ali je to preveč osebno?

Menim, da ima največjo vrednost, sporočilo in pomen darilo, ki ga izdelamo sami. Seveda to velja predvsem pri osebnem obdarovanju. A tudi pri poslovnem ima lahko takšno darilo velik pomen oziroma vrednost. Poznam nekaj primerov tudi iz Slovenije, še posebno med poslovneži, ki so v dobrih, celo prijateljskih odnosih in se obdarujejo z darili, ki jih izdelajo sami v sklopu raznih konjičkarskih ustvarjalnih prizadevanj ali katere gospodarske dejavnosti, kot so oljkarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, žganjekuha, pridelava sadnih sokov.

Katerega darila ste bili najbolj veseli?

Vprašanja niste časovno opredelili, saj je bilo v vsakem starostnem obdobju vedno kaj takšnega, kar me je zelo razveselilo. Spominjam se prvega flomastra, ki sem ga dobil za božič leta 1960. Prijatelj mojih staršev ga je prinesel iz Londona, skupaj s črno in rjavo tekočino, saj je deloval po principu nalivnega peresa, torej ga je bilo mogoče polniti. Pri risarskih podvigih mi je odlično služil več let.

Kaj in kako obdarovati v kriznih časih, ko denarja preprosto ni? Zdi se, da postajajo popularni darovi iz domače kuhinje, denimo kozarec domače marmelade?

Najrazličnejši izdelki hišne produkcije, na primer hišna marmelada, ki ste jo omenili, so odlična in primerna darila. Ne nazadnje z njimi podarjamo tudi zdravo hrano.

Lahko izpostavite katero posebno kakovostno protokolarno darilo, morda tudi kakšen kiks?

Pred leti je eden od evropskih predsednikov prejel leseno desko in kamniti pladenj za kruh. To je bilo delo mladega slovenskega oblikovalca, ki je bilo pospremljeno s primerno zgodbo, polno simbolike. O kiksih s področja obdarovanja ne vem dosti. Zgodijo se takrat, ko poskušajo biti obdarovalci pametnejši od stroke. To velja tako za Slovenijo kot za katero koli drugo državo.

Kakšna je kultura obdarovanja pri nas? Večkrat ste že okrcali lovilce prahu, kot jim pravite.

Lovilcev prahu je iz leta v leto manj. Vse se vedno bolj nagiba k uporabnosti in prijaznosti do človeka in okolja.

So dobra in slaba darila ali le dobro in slabo izbrana?

Na trgu je veliko dobrih in še več slabih daril. Vprašanje je le, kdo, kako in za koga izbira!

Deli s prijatelji