Naši predniki so vedeli, da morajo za zdrav in okusen pridelek izbrati seme, ki so ga vzgojili na svojem vrtu. Najpogosteje so bile to avtohtone slovenske sorte, ki so pomemben del naše kulturne dediščine in biotske raznolikosti. Na žalost te danes zaradi intenzivne pridelave počasi izginjajo, zato je toliko pomembneje, da jih še naprej sejemo in sadimo ter tako ohranjamo znanje in dediščino naših prednikov.
Letos posejmo in posadimo avtohtone sorte vrtnin ter ohranimo našo neprecenljivo kulturno dediščino
Avtohtone in udomačene
Stroka naše stare sorte zelenjave razvršča v dve skupini: avtohtone domače sorte in udomačene sorte. Avtohtone so tiste, ki so nastale iz avtohtonega izvornega semena, niso bile načrtno žlahtnjene ter se pridelujejo, vzdržujejo in razmnožujejo v Sloveniji. Udomačene ali tradicionalne sorte pa so sicer tujega porekla, vendar se jih že več desetletij prideluje v Sloveniji in so prilagojene na naše pridelovalne razmere.
Tako med avtohtone slovenske sorte sodijo solate ljubljanska ledenka, posavka, leda, bistra in vegorka, poznana sta motovilca sorte ljubljanski in žličar, fižoli jeruzalemski, klemen, ptujski maslenec, češnjevec, zorin, čebuli belokranjka in ptujska rdeča, pa ljubljansko rumeno korenje in rumena maslena koleraba, ljubljansko zelje in številne druge.
Med udomačenimi sortami pa so priljubljeni predvsem paradižniki in paprike, kot sta botinska rumena in sivrija, solata dalmatinska ledenka, ki so prav tako dobro prilagojene na naše pridelovalne razmere.
Avtohtone sorte predstavljajo našo neprecenljivo kulturno dediščino
Vloga in pomen avtohtonih sort
Pomen avtohtonih sort je večplasten. Najprej predstavljajo našo neprecenljivo kulturno dediščino. Najbolj so prilagojene na naše podnebne razmere in zemljo, njihov okus pa nam je domač. Ne nazadnje pa so tudi pomemben temelj prehranske samopreskrbe in z njimi ohranjamo biološko pestrost.
Avtohtone domače in udomačene sorte vrtnin so prilagojene na naše podnebne razmere in imajo nam tako domač okus
