Jasnovidka Sara videla tudi Markovo bolezen

LJUBLJANA – Sara Memić je 72-letna gospa s posebnim darom, ki je leta 1991 prišla v Slovenijo iz Banjaluke in tukaj našla dom. Svojega je izgubila v vojni vihri v Bosni. Njen dar jasnovidnosti in gledanja v globino duše je slovel po vsej nekdanji državi in ljudje so množično hodili k njej, saj jim je pomagala pri premagovanju težav, predvsem jih je soočala z resnico in marsikomu pomagala do zdravja s pravilno diagnozo. No, v naši deželi smo bili do nje bolj zadržani in je trajalo nekoliko dlje, da smo jo vzljubili. A dandanes, po 25 letih razdajanja ljudem, ki jo potrebujejo, se ji pred javnostjo ni treba več zagovarjati ali potrjevati. Ne nazadnje je Sara Memić tista oseba, na katero so se obrnili celo kustosi ptujskega pokrajinskega muzeja, da jim je pomagala razvozlati skrivnost ptujske arheološke dediščine iz rimskih časov. S pomočjo njenih skic in napotkov so potem arheologi našli ogromno predmetov iz tistega časa, ki bi brez nje morda za vedno ostali globoko pod zemljo.

Mag. Marko Zajc je ekonomist in uspešen podjetnik, ki ne mara publicitete, vendar je bil na naše povabilo zgolj iz hvaležnosti do Sare Memić pripravljen deliti z nami svojo izkušnjo z Bosanko, ki bi mu lahko bila po letih mama in ki jo imajo zaradi njenih sposobnosti nekateri za čarovnico.

Njuno zanimivo zgodbo odkrivamo pri gospe Sari doma v Ljubljani, kamor nas povabi, nam skuha pravo turško kavo in nam nekoliko odškrne vrata v svoj skrivnostni svet. Kar malce strašljivo je prihajati na obisk k osebi, ki že v tvojem glasu prepozna prenekatere skrivnosti. Ki ti lahko morda pove, kar pred sabo skrivaš v največji globini duše, ali v tebi celo najde nekaj, česar še sam ne veš … Seveda gospa Sara slabih, žalostnih in grdih stvari ne govori kar tako in sploh ne, če je za to ne vprašaš. Vendar pa to izvemo šele pozneje.

Tudi to izvemo, da se z dvomljivci in provokatorji ne razume dobro in jih karseda hitro odpravi. Zanimajo jo predvsem zdravstvena diagnostika v povezavi z uradno medicino in osebne dileme ljudi. In tukaj se začenja skupna zgodba Sare in Marka.

V hudi dilemi glede zdravja

»Pred tremi leti sem se soočil z resno poškodbo vida,« pripoveduje Marko Zajc. Po temeljitih preiskavah se je znašel pred strokovno dilemo: ali slediti mnenju in zdravljenju vrhunskih slovenskih oftalmologov ali zaupati mnenju najboljših slovenskih nevrologov, ki so predlagali zahtevno operacijo, posega pa sta se izključevala. Na svoje presenečenje je zahtevno odločitev na koncu moral sprejeti sam. 
V dvomih se je po priporočilu obrnil na Saro Memić: »Veliko ljudem je že pomagala s svojim darom videnja, in ker je nekaj časa živela v našem kraju, sem jo bežno poznal. Kljub temu da sem že vedel za njene darove, s katerimi je pomagala bližnji osebi, sem se odpravil k njej z veliko mero negotovosti. Presunjen sem bil, s kakšno skrbnostjo in materinsko ljubeznivostjo me je sprejela in se posvetila moji dilemi. Začuden sem bil nad njeno natančnostjo in gotovostjo – narisala je celo skico vrste in lokacije poškodbe, ki se je nato izkazala za pravilno. Sara je odločno priporočila eno izmed možnosti, ki se je pozneje izkazala za pravilno.«

Naš sogovornik je poudaril, da zaupa uradni medicini, sploh tako vrhunskim zdravnikom, kot jih imamo v Sloveniji. »Seveda imam razumen dvom o jasnovidnosti, vendar pa po vsem tem nikakor ne morem reči, da takšen dar, kot ga ima gospa Sara, ne obstaja,« pravi.

Tu se v pogovor odločno vključi gospa Sara: »Veste, ni preprosto reči nekomu, ki ga imaš rad kot lastnega sina, da mu priporočaš zahtevno odločitev. A verjemite, tega ne rečem kar tako, ampak stojim za tem. Še zdaj trdim, da je bila odločitev prava in bi bile posledice v nasprotnem primeru bistveno hujše. Pri diagnozah želim biti zelo natančna.«

Slišim glas in vem

Kako ji to uspeva, jo povprašam. »Slišim glas in vem, kaj je v človeku. Vidim zelo globoko vanj, tu ne gre za površino. To, kar vidim, narišem,« razloži. Takšna je že od nekdaj, z darom se je že rodila. Pred več kot pol stoletja je še kot deklica, ko so se otroci igrali s plišastimi medvedki, govorila o tem, kako se bo kmalu začel taliti led in bo severnim medvedom začelo zmanjkovati življenjskega prostora. Takrat so jo zaradi tega imeli za noro, danes pa marsikdo prav nič ne pomišlja in jo prosi za pomoč. Med njimi so politiki in druge znane osebnosti. Pravi, da med ljudmi ne dela razlik, nikogar ne išče, da pa vedno rada pomaga vsakomur, ki potrebuje njeno videnje, njeno tretje oko. Predvsem je ponosna na svoje diagnoze, ko je v ljudeh, ki sploh niso vedeli, da so bolni, našla bolezen in jim tako rešila življenje. 
»Lahko sem zelo direktna in neugodna, a takšna sem. V ljudeh iščem resnico, svet pa je poln laži. Zato me nekateri ne marajo. A ko vidim v nekom nekaj slabega, verjemite, mu pomagam, kot da je moj otrok. Sicer naj vsakdo sam presodi, ali je vse skupaj zaigrano ali ne, nikogar ne silim v nič.«

Njeno početje je zelo čustveno naporno, pove, in žalosti jo le to, da se nihče ne sprašuje, kako se počuti ona sama, kako živi z vsem tem, kar vidi v drugih ljudeh in tudi v sebi. »Ja, pogosto se sprašujem, ali je to res dar ali je prej kazen. A na koncu le prevlada prvo, saj je to, da pomagam ljudem, moje poslanstvo.« ¾ S svojim darom vidi globoko v človeka. (foto: Mavric Pivk) Pogosto se sprašuje, ali je njen dar nagrada ali kazen.

(foto: mavric Pivk) Mag. Marku Zajcu je pomagala, ko je bil v hudi dilemi glede zdravja. Priporočila mu je terapijo, ki se je pozneje izkazala za pravilno. (foto: igor mali) Ptujskemu muzeju je pomagala pri odkrivanju rimske arheološke dediščine. Na fotografiji skupaj s kustosom Ivanom Žižkom.

(foto: Tadej Regent/Delo) Videnja nariše. (foto: Tadej Regent/Delo) Citat Poudarek