NA SEANSO NE NA SODIŠČE

Ivan Zidar govori le še o časih, ko je bil vpliven

Objavljeno 04. december 2013 11.29 | Posodobljeno 04. december 2013 11.32 | Piše: Boštjan Celec

Kaj pravita psihiater in zdravnik, ki pišeta opravičila za sojenja Ivanu Zidarju.

Bilo je 30. marca lani, ko je s tako bolečimi grimasami prišel izvedet, da mora v Čisti lopati za leto in dva meseca v zapor. Odtlej ga na sodišče več ni bilo. Včeraj je bil namesto na sodišču na seansi v Polju.

LJUBLJANA – Včerajšnji poskus ljubljanske okrožne kazenske sodnice Lee Habjanič, da bi pred sebe zvabila enega nekoč najmočnejših in najvplivnejših mož v državi, šefa propadlega SCT Ivana Zidarja, je bil kajpak znova obsojen na neuspeh. Njegov pravniški stroj je kot že ničkolikokrat doslej – v tem in drugih postopkih, ki proti njemu potekajo v mestni sodni palači – pomahal z zdravniškimi potrdili, da je z njim preveč hudo, da bi bil sposoben priti na sodišče.

Predobravnavni narok je bil namenjen njegovi opredelitvi o tem, ali priznava krivdo v kazenski zadevi X K 26166/2010, v zgodbi sta skupaj z lastnikom podjetja Reklamni inženiring Mladenom Severjem ter kopico domnevnih pomagačev obtožena, da sta za časa Zidarjeve vladavine v SCT poslovno sodelovala, a le navidezno, ter si tako nagrabila več kot dva milijona evrov.

V nasprotju s komisijo

Sumničava sodnica, ki je očitno pričakovala, da obdolženca spet ne bo, se tokrat ni vdala. Pred sebe je namreč dala poklicati tista, ki Zidarju neumorno pišeta zdravniška opravičila, ki so po njenem mnenju v nasprotju s tistim, kar je pred časom ugotovila komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti.

Zidarju so sicer za leto dni odložili odhod na prestajanje kazni v zadevi Čista lopata (obsojen je bil na 14 mesecev zapora), toda v svojih drugih zadevah na sodišče lahko prihaja pod določenimi pogoji, je bilo mnenje te komisije: če bi posamične razprave trajale tja do tri ure, Zidar pa bi nenehno spreminjal položaj telesa in se vsaj na vsako polno uro nekaj minut sprehajal, s pomočjo spremstva odšel na stranišče in tako naprej. Psihiatrinja Martina Tomori je sprva temu nasprotovala, vendar pa nato izdelala dodatek k mnenju, da bo le težko smiselno sodeloval v procesu, ki čustveno pomeni zelo obremenilno okoliščino, in bi bil po njenem mnenju komaj kakih 15 minut sposoben ostati zbran ter smiselno izpovedovati.

Sodniki to razumejo, kot da zmore, predobravnavni narok namreč traja le kakšno minuto, njegov zagovor bi časovno prilagajali omejitvam, za vse drugo pa tako ima odvetnike, da se mu pomagajo prebijati skozi očitke na njegov račun.

Takega mnenja pa torej nista njegov osebni zdravnik Rok Lokar in zdravnik z ljubljanske psihiatrične klinike Mladen Vrabič, ki mu nenehno izdajata potrdila, zaradi katerih Zidar na sodišče ne hodi.

Ne na sodišču, bil je na seansi

»Kje je zdaj Ivan Zidar?« je sodnica včeraj okrog 13. ure zavrtala v psihiatra. »Na seansi v bolnišnici Polje, to ima do 14. ure,« ji je odvrnil Vrabič, pri katerem je Zidar hospitaliziran že od 2. septembra. Ne gre za klasično hospitalizacijo; v okviru tako imenovanih dnevnih bolnišnic je na oddelku za nevropsihiatrično zdravljenje po nekaj ur nekajkrat na teden, da opravi seanse oziroma pogovore s strokovnjaki, potem pa odide domov.

Tega, kakšne diagnoze ima, Vrabič ni hotel deliti s sli javnosti, a če Zidar ne bi bil upokojenec in zato bojda na srečo poslovno neškodljiv, bi ga verjetno čakal odvzem poslovne sposobnosti. Njegovo duševno stanje se je po psihiatru v zadnjem času tako poslabšalo, da ne bi bil niti pod razno sposoben razumeti pojma priznanja krivde in smiselno odgovarjati na obtožbe na njegov račun.

»Je v depresiji in je apatičen. Živi v preteklem času, rad govori o nogometnih tekmah iz Jugoslavije, o svojih pogovorih s Titom, Gadafijem in Brežnjevom.« Ali se iz novejše zgodovine spominja vsaj tega, da je bil že pravnomočno obsojen? »Ja, o neki čisti lopati je nekaj govoril in v zvezi s tem o Natu, Janši in obrambnem ščitu, da so mu vse skupaj podtaknili.«

Sodnico je kajpak zanimalo, ali psihiater ve, da je prav v tem času, ko gre po njegovem mnenju z njim tako na slabše, Zidar zapustil svoj dom in se preselil drugam, da se je dal z avtodomom odpeljati v Švico na pregled k nekemu kirurgu in da je tožilstvo v spis vložilo uradni zaznamek ljubljanskega policista, ki mu je 29. oktobra letos prišel vročit vabilo na zaslišanje, pa se mu je zdel »vidno zdrav, popolnoma priseben in prišteven, normalno se je pogovarjal in razumel je, zakaj ga vabimo na zaslišanje«.

Psihiatrov odgovor je bil ciničen. »Če bi imeli tri policiste, bi imeli tri različne odgovore. Oni so usposobljeni za prepoznavanje znakov alkoholiziranosti, to jim priznam, drugega pa ne.« Ima pa Zidar po njegovem mnenju hišna pomočnika, ki mu pomagata, res je bil tudi v Švici, saj se mu je zakompliciralo stanje po četrti operaciji hernije in so mu nedavno svetovali peto.

Še dve leti in ...?

Da se je lahko dal z avtodomom zapeljati v daljne kraje, kar traja ure in ure, ne more pa za nekaj minut priti na sodišče, je priznal in pri tem vztrajal tudi njegov osebni zdravnik. »Veste, v vozilu ima poseben masažni stol, ki mu lajša tegobe,« je Habjaničevo podučil Lokar.

Sicer pa menda tudi on opaža, da gre z nekoč vplivnim Zidarjem, proti kateremu pa bi le težko sprožili postopek odvzema poslovne skrivnosti, »saj je nekoč nekaj bil in pri takih se to tako preprosto ne da«, le še navzdol. »Če bi prišel na sodišče, bi rekel nekaj, česar je bil naučen, potem pa bi bilo konec. Vprašanje je, kako bi na abstraktnem nivoju razumel, kaj priznava ali ne priznava. Če bo rekel, da prizna, bo vprašal, česa pa je kriv. Če bo rekel, da ni kriv, pa tako ne bo vedel, kaj se mu očita.«

Da je Zidar z mislimi globoko v preteklosti, se strinja tudi njegov zdravnik. »Njegovo stanje se stopničasto slabša, včasih hitreje, včasih počasneje. Še spomladi je bil verbalno agresiven, potem pa je zapadel v neko stanje apatije. Skoraj vsak pogovor takoj spelje na neke stvari iz preteklosti – najraje govori o nogometaših Olimpije iz 80. let.« Lokar pripominja, da se je Zidarjevemu seznamu bolezni pridružila še ena, ki napreduje, in če bo napredovala z enako hitrostjo »ter je ne bodo zdravili, bo v dveh letih preminil. Značilno za to bolezen pa je, da proti koncu napreduje še hitreje.«

Ali je res tako hudo, kot trdita tista, ki mu mimo mnenja fakultetne komisije pišeta opravičila za njegove izostanke s sodišča, bo sicer odločilo sodišče – in to prav s pomočjo komisije medicinske fakultete, ki se že ukvarja z novo dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Že jutri bo Zidarja pregledala psihiatrinja Tomorijeva.

Deli s prijatelji