OGENJ

Iskra iz ponve vzela 
Osetičevim dom

Objavljeno 09. marec 2011 20.26 | Posodobljeno 09. marec 2011 22.30 | Piše: Jaroslav Jankovič

Mati Alojzija na pogorišču objokuje težko usodo družine

Ogenj je hipoma zajel kuhinjo, nato še ostrešje.
VINSKA GORICA – Ravno je zapadlo tri centimetre snega in strma kolovozna pot do domačije Osetičevih na Vinski Gorici pri Dobrni je bila zaledenela. Mati Alojzija Osetič je v kuhinji na štedilnik pristavila ponev z mastjo, da bi pripravila večerjo zase in za invalidnega moža Jožefa, ki je že dve leti okrog domačije hodil z berglami, pred slabim mesecem dni pa ga je zadela kap. »Le za trenutek sem stopila v sobo k možu, da bi ga uredila, ko sem prišla nazaj, je bila ponev v ognju. Videla sem iskro, ki je poletela proti stropu,« je v solzah pripovedovala Alojzija. Ogenj je v trenutku zajel ostrešje in več kot 150 let stara domačija je pogorela.

Gasilci v ledu

Domačija Osetič, po domače Galučnik, z Vinske Gorice je velika šest hektarjev. Še danes bi ji lahko rekli samooskrbna kmetija, saj Alojzija in Jožef večino hrane pridelata doma, v hlevu, denimo, krmita dve kravi. Jožef je v mladosti nekaj časa delal, nato sta se preživljala izključno s kmetijo. Ustvarila sta družino in vzgojila šest otrok: Jožeta, Alojza, Milana, Petra in Stanka ter hčer Ljudmilo, ki živi v Velenju in je ob nesreči vzela starše k sebi. Medtem ko je pet otrok pri kruhu in so preskrbljeni, je Stanko srednješolec, ki še živi doma. Ko je ogenj zajel ostrešje, Alojzija ni bila kos požaru in poklicala je gasilce ter sina Petra, ki je prihitel domov. Pritlična hiša z vežo, spalnico, shrambo, kuhinjo in veliko dnevno sobo s krušno pečjo je bila v nekaj minutah v ognju. Gasilci s tulečimi sirenami z Dobrne in Nove Cerkve so bili na poti. Od glavne ceste po dolini do Osetičevih je le kilometer in pol. Medtem ko so gasilci prvi ovinek še zvozili, jih je na zadnjem klancu ustavil led. Obstali so in se napotili peš do požarišča. Do hiše je priplezal le gasilski štirikolesnik, ki je pripeljal tudi vodo. Začeli so gasiti in po besedah sina Petra jim gre vsa zahvala: »Obstajala je velika nevarnost, da se požar razširi še na hlev. Če bi se vnelo seno, ne vem, kako bi se končalo.«


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Vodovoda še vedno nimajo
Deli s prijatelji