LJUBLJANA – O hrvaškem izsiljevanju slovenske politične elite se je dolgo časa le govorilo, tednik Mladina pa je pridobil dokumente, ki odstirajo zakulisna dogajanja junija leta 2007, torej dva meseca pred avgustovskim načelnim sporazumom o reševanju vprašanja meje v okviru haaškega sodišča, ki sta ga istega leta dosegla Janez Janša in Ivo Sanader na Bledu.
Odkrite hrvaške grožnje
Milan Orožen Adamič, tedanji slovenski veleposlanik v Zagrebu, je namreč junija leta 2007 v Ljubljano po sestanku z Nevenom Pelicarićem, pomočnikom hrvaške zunanje ministrice, poslal povzetek, v katerem je zapisano, da Zagreb grozi z objavo »zadev, ki so se dogajale v letih 1990, 1991 in 1992«, ki so lahko »zelo neugodne za slovensko politiko«. Depešo je tedanje zunanje ministrstvo poslalo tudi v kabinet Janeza Janše, ki je bil tedaj predsednik vlade in ki so ga v preteklosti številna, bolj ali manj s politiko obarvana imena povezovala s trgovino z orožjem; od Rudolfa Mogeta, Draga Kosa, Spomenke Hribar in celo Marjana Podobnika, ki je o možnosti, da člane slovenske vlade (tedaj je bila na oblasti desna opcija) izsiljujejo zaradi trgovine z orožjem, zaradi česar ne morejo dovolj ostro zastopati nacionalnih interesov, spregovoril v oddaji Trenja na POP TV.
Težavni odnosi med sosedama
Slovenija je sicer po pisanju tednika v tem času vztrajala pri meji, ki je bila določena s sporazumom med Drnovškom in Račanom, Hrvaška pa je zahtevala, da o konfliktu presoja nekdo tretji, recimo pomorsko sodišče v Hamburgu ali mednarodno sodišče v Haagu.
Odnosi med Hrvaško in Slovenijo v tistem času niso bili najbolj bleščeči (Hotiza, afera s prisluškovanjem Sanaderju in Janši, ki naj bi se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu). Dva meseca po omenjeni grožnji v depeši pa je Janša privolil v načelni sporazum o tem, da se vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško reši pred mednarodnim sodiščem v Haagu.
Na zunanjem ministrstvu molčijo
Na zunanjem ministrstvu depeše za Mladino niso hoteli komentirati, je pa tedanji veleposlanik Orožen Adamič potrdil, da je Hrvaška večkrat grozila z objavo nekaterih dokumentov, saj naj bi si v pogovorih za določitev meje želela izboljšati svoje pogajalske pozicije.
V depeši sicer ni izrecno navedeno, da se pisanje nanaša na nezakonito trgovino z orožjem, Orožen Adamič pa je v pogovoru za Mladino poudaril, da sam ne verjame, da bi lahko šlo pri dokumentih iz let 1990–1992 za dokumente o trgovini z orožjem.
SDS: Arbitražni sporazum s Hrvaško je podpisal Pahor in ne Janša
Vlada Janeza Janše ni bila nikoli tarča nobenih izsiljevanj, so v sporočilu za javnost zapisali v SDS. »Vlada Janeza Janše ni bila nikoli tarča nobenih izsiljevanj s hrvaške strani, prav tako se tedanja predsednika slovenske in hrvaške vlade Janez Janša in Ivo Sanader leta 2007 na Bledu nista dogovorila za reševanje obmejnega spora na meddržavnem sodišču v Haagu, temveč le za ustanovitev komisije, ki bi proučila tudi to možnost. Tedanji premier Janša bi, v skladu z dogovorom med vsemi slovenskimi parlamentarnimi strankami, na dogovor s Hrvaško pristal le v primeru, če bi bili izpolnjeni trije ključni pogoji, glede katerih se je strinjala vsa takratna slovenska politika: 1. da se za izhodišče vzame stanje na meji na dan osamosvojitve, 2. da se pri presoji upošteva načelo zunanje pravičnosti (ex aequo et bono) in 3. da mora biti presoja ali arbitraža opravljena o vseh spornih točkah na meji in ne samo o meji na morju. Ker hrvaška vlada na pogoje ni pristala, konkretnega dogovora tudi mešana meddržavna komisija, ki je bila ustanovljena po sestanku na Bledu, ni prinesla.«
Navedki iz depeše, ki jo je Mladini radodarno dala na razpolago Pahorjeva vlada, se lahko nanašajo na karkoli v zvezi z dogajanji med Slovenijo in Republiko Hrvaško v času osamosvajanja, so odzivu še zapisali v stranki SDS.
