Pisni viri iz leta 1262 prvič omenjajo cerkev sv. Pankracija, in sicer kot grajsko kapelo. Na vzpetini tik nad njo je namreč od leta 1138 stal grad Lemberg, ki pa so ga porušili že konec 15. stoletja, tako temeljito, da od njega ni ostalo nič razen kamnitega kapitela iz peščenca, arhitekturnega elementa z ornamenti, ki je bil nekoč del grajskega stebra. Tega hranijo v lemberškem muzeju. Kapeli so na začetku 16. stoletja prizidali zvonik, dve stoletji pozneje južno kapelo, leta 1740 pa še prezbiterij. Takrat so cerkev dvignili in obokali ladjo in takšna je dočakala današnje dni.
Stoji na strmem hribu nad srednjeveškim trgom Lemberg, kjer se je v 14. stoletju začel skokovit razvoj zaradi ugodne prometne lege, pomembno pa je bilo tudi dejstvo, da je bila to posest nekoč slovite lemberške plemiške rodbine. Kakor koli, kraj z razvijajočo se obrtjo in trgovino je bil samostojna župnija že od leta 1319, sedež pa je bil v cerkvi sv. Pankracija, okoli katere je bilo tudi krajevno pokopališče, v cerkveni grobnici pa so počivali grajski pokojniki ter pozneje duhovniki.
Sedež župnije so leta 1490 prenesli v novozgrajeno cerkev sv. Miklavža v Lembergu, od leta 1786 pa je župnijski sedež na romarski Sladki Gori. Cerkev je dolgo propadala, leta 2016 pa so vendarle obnovili vsaj njeno zunanjost in zdaj dopolnjuje slikovito podobo starega naselja pod njo. Povsem druga zgodba je notranjost, ki je močno razdejana in propadla. Dolga leta zanemarjen posvečen prostor, v katerem so razmetani posamezni elementi nekdaj lično opremljene cerkvice, kliče po obnovi. Po tleh ležijo odpadli delčki lesenih kipcev in odlomljeni kamniti elementi, prižnica se še komaj drži, stare klopi žalostno propadajo. Strme in že nevarne stopnice vodijo na kor, kjer tristo let stare orgle kažejo podobo dolgoletne brezbrižnosti do dragocene zapuščine. V cerkveni ladji, pod katero je bila nekoč grobnica lemberške gospode in tudi duhovnikov, razbita kamnita plošča z napisom kaže pot v podzemlje. Izvemo, da naj bi v grobnico vodilo kar šestnajst stopnic. Ploščo naj bi med drugo svetovno vojno oskrunili nemški vojaki med iskanjem morebitnih skritih zakladov oziroma dragocenosti. Kje so posmrtni ostanki lemberške gospode, ni znano.
