TRBOVLJE, LJUBLJANA – Minuli mesec smo prek Slovenskih novic povezali polsestro Martino in polbrata Stojana Hvalo, članka pa sta vzbudila precej pozornosti; med drugim pri Hermini Štrovs in njeni hčerki Katjuši Zakrajšek, ki sta izvorno iz Trbovelj, zdaj pa bivata v Ljubljani. Tudi pri družini Zakrajškovih namreč obstaja neznanka v družinskem deblu, ki bi jo mlajša sestra Katjuša pri svojih 42 letih rada prvič videla, jo objela, izmenjala besedo in nasmeh.
Katjušin oče Ivan Zakrajšek je bil pred zakonom s Hermino v zunajzakonski zvezi z Zagrebčanko Anko Vuković in junija 1970 sta dobila hčer Vesno Zakrajšek, kot piše v izvodu iz matične knjige rojstev, ki ga je izdala – voŽejna misija Socialistične federativne republike Jugoslavije v Zahodnem Berlinu! Oba, mati in oče, sta bila namreč zdomca, ki sta si kruh služila onstran severnih meja domovine. »Zakrajšek Ivan izjavlja, da je otrok njegov. Mati sprejema to izjavo,« sta se glasili suhoparni notici v obrazcu za vpis rojstva v matično knjigo.
Živela je v Trbovljah
Vesna, ki jo iščejo, se je v bolnišnici rodila 26. junija kot Vesna Vuković, na vojni misiji so jo prepisali v Zakrajšek. A očetov priimek ni edina stvar, ki bi jo vezala na Slovenijo; Štrovsova pojasnjuje, da je mala Vesna nekoč znala slovensko: »Vesna je prva leta svojega življenja preživljala v Trbovljah pri babici. Ivan je bil v Nemčiji, Anka pa je punčko dala babici v Trbovlje, takrat so imeli stike. Ko pa jo je mama potegnila v Nemčijo, je bilo vsega skupaj konec,« v kratkih črtah oriše obdobje zunajzakonske zveze njenega poznejšega moža, ki je trajalo vsaj od jeseni 1969 pa do pomladi 1974, ko se je Ivan vrnil iz Nemčije.
Ko jo povprašamo za podrobnosti berlinskega razhoda, nam Hermina pripoveduje besede pokojnega moža: »Ko je bila Vesna stara skoraj štiri leta, ga je bivša partnerica nagnala skozi ena vrata, skozi druga pa je en Nemec prišel noter.« Pozneje so od prijateljev v Nemčiji izvedeli, da naj bi novi partner Vesno posvojil, čeprav Ivan ni dal podpisa: »Po Ivanovi pripovedi je Anki in Vesni v Nemčiji prepustil vse premičnine in nepremičnine, da z njimi poplača preživnino.«
Ivan se je po vrnitvi v domovino jeseni poročil s Hermino, leta 1975 se rodi Katjuša: »Od začetka, ko sva se poročila, sem tudi jaz pisala Anki, če bi dala Vesno na počitnice – ampak je takrat rekla, da absolutno ne.« Nato je Ivan povsem izgubil stike z Anko in Vesno, a v svojem srcu ju ni pozabil, pravi Ivanova hči Katjuša: »Velikokrat je govoril, da sem podobna Vesni, da je ona taka kot jaz. Mama mi je velikokrat rekla, da bi jo rad videl.« Štiri leta so minila, odkar je Ivan preminil – a pred tem je še poskušal priti v stik s svojo hčerjo.
Pred smrtjo jo je oče iskal
»Pred sedmimi, osmimi leti nas je Ivan vse sklical na kup in nam povedal, da bi jo rad poiskal,« pravi Hermina. Družina je poskušala stik z Vesno najti prek ambasade v Berlinu, sodišča in policija jim niso mogli pomagati. Najeli so tudi zasebnega preiskovalca. »Mož je bil v Liki pri Ankinem bratu, pa mu ni mogel pomagati. Ankina sestra v Zagrebu prav tako naj ne bi vedela, kako se piše. Izvedeli pa smo, da naj bi živela v Düsseldorfu oziroma v okolici tega mesta na neki manjši kmetiji,« spoznanja ubesedi Hermina.
Do Vesne so poskušali še enkrat priti prek Anke: »Ona zdaj živi v Paragvaju ali Peruju, menda enkrat na leto obišče Nemčijo. Vem, da ima Vesna prek Ankine strani še eno polsestro,« pove Hermina, Katjuša pa pripomni: »Spomnim se, da smo govorili o njej, ko sem bila še majhna. Že od takrat sem si želela spoznati starejšo sestrico.« Nemara ji pri tem lahko pomagate bralci Slovenskih novic.
Če namreč bralci nemara poznate zdomce iz Severnega Porenja - Vestfalije, jih lahko opozorite na to iskanje. Pri Novicah bomo poskušali več informacij pridobiti prek naših nemških novinarskih kolegov. Morebitne koristne podatke lahko sporočite tudi v redakcijo Slovenskih novic, za kar se vam vnaprej zahvaljujemo.
