PLANICA –»Objekt je prekrasen, zdaj je tudi urejen, lani je bilo tu še gradbišče,« je v soboto navsezgodaj zjutraj ugotavljal Janez iz Kranja. Prišel je s prijatelji. Kot že vrsto let poprej. »Prvič sem tu. Rad bi začutil to evforijo in videl Petra Prevca. Prepričala sta me tast Franc in prijatelj Izet,« je Franci iz Zagorja pojasnil, kaj ga je iz Zasavja sredi noči gnalo na drug konec dežele. »Prihod v Planico je del slovenske tradicije, ponosen sem, ker sem drugič tu,« je povedal 19-letni David iz Škofje Loke. Planica je del slovenske duše, je del slovenske entitete, je del našega DNK. Je v naši krvi, bila je v krvi naših dedov, ostala bo v krvi naših otrok in vnukov. Planice ne damo. Čeprav ni veliko manjkalo, pa bi jo sami uničili. Na srečo smo staknili glave, decembra lani pa dobili spoštovanja vreden objekt, ki nam ga zavidajo. Pa naj! Slovenija je od petka, 11. decembra, bogatejša za nordijski center, gradili so ga od leta 2009. Naložba je bila težka skoraj 48 milijonov evrov, večino cekinov pa je dala Evropa. Najprej je leta 2012 zrasla Bloudkova velikanka, ki se je podrla. Center je dobil objekte za vadbo otrok in mladine, tekaško progo, osrednji objekt, obnovili so tudi legendarno letalnico bratov Gorišek.
Uresničitev sanj
Dogajanje v Planici je v zadnjih treh desetletjih in pol pozorno spremljal tudi Tomo Levovnik, ki je bil med letoma 1982 in 2005 aktivno vpet v planiške aktivnosti. Sprva je bil pomočnik, potem vodja protokola in ceremoniala, bil je tudi član Organizacijskega komiteja (OK) Planica. »Najprej je treba čestitati, da so se z zgraditvijo nordijskega centra uresničile dolgoletne sanje. Dobro je tudi, da so spoštovali tekmovalno logiko skokov in poletov, ki sta jo zagovarjala brata Gorišek,« je začel Levovnik, ki se še kako spomni drznih, svojčas celo bogokletnih idej Goriškovih, ki sta napovedala polete nad včasih še magično mejo 200 metrov. »Kljub močni opoziciji in nasprotovanju sta brata zmagala. Pa to ni bila le slovenska, ampak kar svetovna zmaga,« meni Levovnik. »Saj ne želim te planiške zgodbe z zgraditvijo centra strankarsko opredeljevati, a je treba vedeti, da to ni zgodba ne te niti prejšnje vlade. Vse se je začelo z ministrom Milanom Zverom v Janševi vladi,« sogovornik spomni, kdaj so se začele ključne aktivnosti, da je danes Planica taka lepotica. Ki konkretne politične podpore v nadaljevanju sicer ni imela ne čutila.
Nepriznani rekordi Planice Planica še čaka na nov rekorden izkupiček, najdaljša uradna daljava ostaja v lasti Norvežana Andersa Fannemela, ki je 15. februarja lani v Vikersundu pristal pri 251,50 metra. V Planici pa je bilo doseženih kar veliko rekordnih daljav, ki niso bile priznane. |
Rateče kot Kitzbühel
»Štiri tekaške centre že imamo, zdaj smo s Planico dobili še petega. Ne vem, ali ga ravno potrebujemo. Ni nujno, da so vsi zimski centri takšni, kakršen je Holmenkollen. Sem pa prepričan, da je zgraditev tega centra velik premik v slovenskem športnem razmišljanju,« nadaljuje Levovnik, ki se ne želi pridružiti skeptikom, ki opozarjajo, da bo center v teh časih težko (pre)živel, da bo potreboval napajanje pri državi. »Nimam razloga, da fantom, ki so to gradili, ne bi verjel. Mi je pa jasno, da so časi težki. Upam in želim si, da se Kranjska Gora in Rateče zavedajo, kaj so dobile s Planico tako rekoč na pladnju. Kranjskogorski turizem bo moral prepoznati potencial, projekt pa morata za svojega vzeti oba kraja, sicer bo težko. Naj bo vsem kristalno jasno, da je ta center šport naredil zase. Naloga turizma pa je, da iz tega naredi denar in sredstva,« je neposreden Levovnik, ki je bil v preteklosti zagovornik tega, da bi se morale Rateče razviti v slovenski Kitzbühel zavoljo svoje lege, potenciala Planice in neokrnjene narave.
Krojili usodo Planice
Zgodovino Planice so zaznamovali številni. Joso Gorec, Stanko Bloudek in Ivan Rožman, brata Gorišek in Jelko Gros so, pravi Levovnik, ključne osebe, ki so prispevale k razvoju slovenskega ponosa, ta pa je za svoje delovanje potreboval cekine. »Vsi po vrsti so bili zaljubljeni v Planico! Takrat marketinga še ni bilo v taki meri, prednjačilo je 'fehtanje', vsi pa so bili sposobni ta sredstva zbrati. Ne smemo pozabiti, da sta se v Planici Rašica in Mura začeli z marketingom,« še pove Levovnik. Organizacijski odbor Planice danes vodi Drago Bahun, v preteklosti pa so bili na tej funkciji Danilo Dougan, Niko Belopavlovič, Andrej Marinc, Franc Premk ter Miloš Kovačič.
Helikopter in kape
Šport je posel, v Planici. Tudi danes. Ob taki množici je hotel vsakdo pristaviti svoj lonček, da bi kaj zaslužil. To je v človeški naravi. Dobro se je godilo podjetju Flycom iz Lesc, ki je na relaciji med Kranjsko Goro in Planico prevažalo ljudi. Ne bi bilo posebno, če ne bi tega počeli s helikopterji. Šestdeset evrov je bilo treba odšteti po osebi. »Prijetno je bilo, izkoristili smo možnost,« je bila navdušena družina iz Murske Sobote po pristanku. V promet so šle tudi zimske kape, ki so se prodajale po 36 evrov. Svojo računico so imeli tudi hotelirji in lastniki sob, ki so jim Prevc in kompanija napolnili žepe. Portal za primerjavo cen hotelskih sob Trivago je opravil analizo cen in ugotovil, da so največji dobiček kovali v Kranjski Gori. Do 15. marca ste za najdražjo sobo odšteli 166 evrov, potem pa so šle cene v nebo. Sprva do 177, potem 199, danes zjutraj pa so se nekateri zbudili v sobi, za prenočitev v kateri so odšteli tudi 380 evrov!
V letu dni odšla Avsenik
in Kovačič
Planica je v zadnjem letu izgubila dva človeka, ki sta bila v zadnjih letih tesno povezana s športnim praznikom na Gorenjskem. Julija lani je v 86. letu umrl virtuoz na harmoniki Slavko Avsenik, ki je s svojim ansamblom Planici posvetil pravo odo, ki je svetovno premiero doživela 15. marca 1979 pred začetkom svetovnega prvenstva v poletih. Glasbo je spisal prav Slavko, besedilo Marjan Stare, aranžma je dodal Vilko Avsenik. Peli so Ema Prodnik, Alfi Nipič in Jožica Svete. Pred mesecem dni je v 82. letu umrl nekdanji predsednik uprave Krke Miloš Kovačič, ki je 10 let predsedoval organizacijskemu komiteju v Planici. Leta 2001 je bil odlikovan s komandirskim križcem predsednika Republike Poljske za posebne zasluge pri razvoju poljsko-slovenskega sodelovanja. Ob obisku v Planici se je s predsednikom Poljske Aleksandrom Kwasniewskim dokončno dogovoril, da bo novomeška družba na Poljskem zgradila tovarno zdravil. Deset let je OK Planica vodil tudi Franc Premk, ki je bil nazadnje predsednik uprave Petrola. Med načrti ga je ustavila tragedija. V soboto, 31. januarja 1998, je s svojim šoferjem odhitel na sestanek OK Planica v Kranjsko Goro. Pri Naklem se je zgodilo silovito trčenje s kombijem Smučarskega skakalnega kluba Mengeš. Premk, njegov prijatelj Lojze Fortuna in trije mladi skakalci so umrli v tragediji na gorenjski hitri cesti.
Prevc do Mostarja
Planica živi naprej, v vsem dobrem in slabem. Predvsem pa povezuje in združuje. Tudi narode, ki so se po letu 1991 razšli. Dokaz za to je navijaški klub Petra Prevca iz Bosne in Hercegovine! »Poleti ptico Peter Prevc,« so Lidija Limov, Indira Habul, Boris Limov, Haris Zilić, Vladimir Milenković in Nermin Bise napisali na transparent v ciljni areni. V Sloveniji ostajajo do danes, ko se konča Planica. Ena in edina. Še na mnoga leta! Že od šestega marca 1969, ko je polet prvič opravil danes že pokojni Miro Oman.
Planica v številkah 6 svetovnih prvenstev je gostila Planica v svoji bogati zgodovini |
