APAČE – »Ne morem umreti, dokler ne dosežem, da bom na svoji zemlji lahko uporabljala progo za motokros,« je za Slovenske novice poudarila upokojena Anica Zemljič iz Stogovcev v občini Apače, tik ob meji z Avstrijo, kjer državi loči reka Mura.
Zemljičeva se že od leta 2009 z državo neuspešno bori za to, da bi dosegla spremembo namembnosti svojega zemljišča, ki je v uradnih dokumentih zavedeno kot kmetijsko. Problem je tudi 11-mlinski potok, ki teče ob robu proge za motokros in je v lasti države. A potoka, trdi Zemljičeva, že od leta 1947 nihče ni vzdrževal, tudi mostove so začeli podirati, zaradi česar imajo tako Zemljičevi kot še osem drugih sosedov ob vsakem večjem dežju težave s poplavljanjem kleti.
»Gre za degradirano zemljišče, ki sva ga s sinom Gorazdom po hudem neurju leta 2009, ki je podrlo še zadnje drevo, očistila, nasula zemljo in na njem uredila progo za motokros. Ideja je padla, ko je takrat štiriletni vnuk dobil skuter in se je podil po teh grbinah,« je pojasnila sogovornica.
Potok ob progi v lasti države
Zemljišče v čudovitem zelenem okolju meri več kot pet tisoč kvadratnih metrov, na njem pa so Zemljičevi želeli urediti športnorekreacijski center. Postavili so manjši leseni objekt, kjer je mogoče naročiti pijačo, in uredili sanitarije. Pridobili so vsa mogoča dovoljenja od agencije za okolje, kjer so zapisali, da za nameravani poseg ni treba pridobiti naravovarstvenega soglasja, do zavoda za varstvo narave, ki je v mnenju zapisal, da na območju ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij. Soglasje pa so zavrnili na ministrstvu za okolje, kjer so zapisali, da gradnja na vodnih in priobalnih zemljiščih ni dovoljena, in na občini, kjer so zavrnili soglasje za spremembo namembnosti zemljišča. Gradbenega dovoljenja namreč Zemljičeva za motokros ne potrebuje.
»Ureditev proge ni v skladu z občinskim načrtom občine Apače, navedena zemljišča so v neposredni bližini naseljenih stanovanjskih objektov, po zemljišču pa teče 11-mlinski potok, ki je opredeljen kot potok 2. reda,« o razlogih za spor pravi apaški župan Franc Pižmoh. Dodaja, da »nelegalna proga za motokros poteka tudi prek parcele, ki je v lasti države in v upravljanju Direkcije za vode«. Po županovih besedah je potok za občino izrednega pomena, leta 2014 pa so na občini sprejeli »strategijo za koncipiranje trajnostnega razvoja voda, s čimer želimo zaščititi podtalnico in zagotoviti predvidene količine v črpališču Stogovci za kakovostno oskrbo občine s pitno vodo«. Poudarja tudi, da je revitalizacija 11-mlinskega potoka strateškega pomena za razvoj občine.
Zamenjane ključavnice na zapornicah
»Leta 2014 so vse pritoke speljali v ta zamašeni potok, zaradi česar imamo poplavljene kleti, saj se sem nagnetejo stoletne vode. Problem so zapornice, ki morajo biti v reko Muro odprte, v 11-mlinski potok pa zaprte. A niso, ravno zdaj so dvignjene. Na občini govorijo o pomanjkanju vode, a vode je tu več kot preveč,« pojasni Zemljičeva in pokaže na poln bazen. Sosed Dušan Hozjan je 25. julija zato o tem obvestil policijo. Kot je zapisal v naznanilu, je opazil, da so zapornice v Muro zaprte, v potok pa delno odprte. »Poklical sem tudi delavce UGP Pomgrad, ki upravlja zapornice, in so odkrili, da je nekdo zamenjal ključavnice na zapornicah. S protizakonitim odpiranjem zapornic imamo v hišah vodo,« je v naznanilu zapisal Hozjan. Zemljičeva je sicer ogorčena tudi nad policisti, ki so povedali, da nimajo oni tam kaj početi: »Pa je njihova naloga varovanje ljudi in premoženja.«
A Pižmoh odgovarja, da »v zadnjih desetih letih, odkar obstaja občina Apače, potok ni poplavljal, zato je treba razloge za poplavljene kleti iskati drugje«. »Ni problem v tem, da želijo urediti kanal, vendar pa si stanovalci želimo, da nam zagotovijo varnost, da torej zaradi tega ne bomo plavali,« je jasna Zemljičeva.
Vrsta kazenskih ovadb Zaradi dogodkov, ki se vlečejo vse od leta 2009, so padale in še padajo tudi ovadbe; nekaj sta si jih prislužila Anica in njen sin Gorazd, nekaj sta jih spisala sama, tudi odškodninske tožbe. Junija letos je Zemljičeva zaradi vnovičnega vdora na njeno zemljišče ovadila Antona Kusteca, vodjo sektorja za območje Mure, Arso Murska Sobota in njegovo vodjo Verico Vogričič ter Boštjana Grleca iz družbe Pomgrad – te bo obravnavalo murskosoboško tožilstvo. »Del ovadbe, ki se nanaša na komandirja PP Gornja Radgona Aleksandra Kreslina, pa bo obravnaval specializirani oddelek tožilstva,« jo je o sprejemu ovadbe obvestil tožilec Primož Suknaič. |
S stroji nad progo Zaradi nezakonite proge za motokros je na zemljišču že dvakrat potekala izvršba. Zemljičeva ni želela poravnati zemljišča za progo, kot ji je bilo naloženo z odločbo kmetijske inšpekcije. Prvič so gradbeni stroji zabrneli septembra 2011, a so Zemljičevi progo znova usposobili, drugič pa aprila letos, ko so inšpektorji postavili kolišče. Za stroške dveh izvršb so ji izstavili račun za približno osem tisoč evrov. »Vsak mesec mi trgajo z računa, pa veste, da kot upokojenka Palome moja pokojnina ni velika. A tej zadevi moram priti do dna, prej ne morem umreti,« je odločena. |
