LJUBLJANA – Policija že nekaj časa deluje v izrednih razmerah, ravnotežje lovijo med migrantskim valom in stavko, ki že več mesecev hromi policijske vrste. Skratka, razmere niso idealne. Marjan Fank, generalni direktor policije, je za Delovo Sobotno prilogo dejal, da ne ve, koliko časa lahko policija še zdrži.
»Policija kot sistem, kadrovska sestava, organizacija je utrujena, a deluje. S kadrovskimi zmogljivostmi se prilagajamo vse od jeseni, imeli smo obdobja, ko smo dobesedno delovali na mejah svojih moči. Posebej bi izpostavil prav nepredvidljivost, kaj nas čaka čez teden, mesec. Če bi lahko napovedali, koliko lahko še zdržimo, potem bi iz kadrovskih zmogljivosti iztisnili še zadnje, kar se da. Ne vemo niti, kaj nas čaka čez dva dni, kaj šele v daljšem obdobju.«
Za primer, če bo migrantski val postal še večji, so načrti pripravljeni, zagotavlja Fank, in to od lažjih varnostnih razmer do tistih najzahtevnejših. »Upamo, da črnih scenarijev ne bo, prav nihče si jih ne želi. Razmišljamo pa tudi o tem, seveda. Če bosta dogajanje in dinamika šla v tej smeri, kar kažejo nekateri kazalci, bo treba poseči po najostrejših ukrepih. Za to imamo pripravljene tudi načrte«. Ko govori o najostrejših ukrepih, ima v mislih delno zaprtje meje in bistveno ostrejši režim prehajanja.
Žica ne bo zadržala migrantov
Za bodečo žico Fank pravi, da navala migrantov ne bo ustavila, bo pa omejila val in precej olajšala delo policije. Ob tem je navedel primer Madžarske, kjer se je zgodilo, na kar so Slovenci opozarjali: ograja je varovala Madžarsko le, dokler je pretočnost migrantov potekala drugje. »Zdaj ko druge države in mi bistveno omejujemo in zapiramo meje, se je zadnje mesece ustaljena migrantska pot že spremenila, madžarski kolegi že čutijo pritisk na žico oziroma ograjo.«
Poleg migrantske krize pa v vrstah policistov vre tudi nezadovoljstvo, ki je jeseni pripeljalo do stavke. Na vprašanje, ali so policijski sindikati izkoristili migrantsko krizo za zahteve policistov, Fank pravi, da so se v policiji sprijaznili, da je priljubljenost policije na najvišji točki takrat, ko se državljani počutijo najbolj ogrožene. »Da bi sindikata izkoristila to obdobje za začetek stavke, ne bi rekel, ker vemo, da je zapadlost vladnih obljub padla ravno v tisto obdobje. A zdaj, ob določenih izjavah predstavnikov sindikata, kam se bodo aktivnosti usmerile pri zaostrovanju stavke, o tem nisem več tako prepričan,« pravi Fank.
Ali za varnost Slovenije večjo grožnjo predstavlja nestrpnost ali strah pred terorizmom, Fank pojasnjuje, da v Sloveniji ni prav nobenih konkretnih izhodišč za dvig nestrpnosti. Da določeno število migrantov res ostaja kratek čas v Sloveniji, a policija skrbi, da do varnostnih incidentov ne bi prihajalo, in doslej jih tudi ni bilo.
Skrbi jih za varnost migrantov
Še več. Kot pravi, ga skrbi za varnost migrantov. »Napoved ni taka, da bi migranti povzročali incidente, skrbi pa nas ob vsem tem naraščanju nestrpnosti, da lahko pride do nasprotnega učinka, da bodo migranti žrtev incidentov, kar je za nas popolnoma enaka stopnja nevarnosti. Odzvali se bomo podobno, po podobnih načrtih, tako na nevarnost terorizma kot na nevarnost, ki izvira iz nestrpnosti.«
Prav v ponedeljek se je iztekel razpis za policista, varuha meje. Policija bo predvidoma zaposlila 150 ljudi. Njihova izhodiščna neto plača bo okoli 700 evrov brez dodatkov, z dodatki pride lahko na kakšnih 800 ali 850 evrov, kar je začetna plača.
Boli jih, ko vidijo, za kakšno delo so si izplačevali dodatke
Kaj pa dodatki, ki pogosto razburjajo javnost? Ob tem vprašanju se je Fank postavil na stran sindikatov. Pravi, da dodatki, ki so se v preteklosti in zdaj v okviru migrantske krize izplačevali policistom, so upravičeni in v višini, kakršno policisti zaslužijo, saj to presega njihovo redno delo. »Izpostavljeni so tvegani varnostni in zdravstveni situaciji. Težko komentiram, ko sindikati primerjajo dodatke s kom drugim. Imamo pa ob tem tudi mi negativne občutke, ko vidimo, kje vse so bili dodatki. Ne boli nas toliko, da so dodatki bili, ampak to, za kaj so se izplačevali. Mi smo v preteklih letih dodatke skorajda ukinili, ker smo imeli kvoto, omejena sredstva. Dodatkov niso prejemali niti tisti, ki so bili najbolj upravičeni do njih. Hkrati pa so se v obdobjih, ko smo mi najbolj rezali, po drugih institucijah izplačevali visoki dodatki. In to tudi pri tistih, ki so nas izpostavljali kot problem.«
