SKUPŠČINA

Cerar v NLB vrača moža iz časa svoje mame, ki je kopal bančno luknjo

Objavljeno 10. februar 2016 11.02 | Posodobljeno 10. februar 2016 09.11 | Piše: K. K., T. L.

Vlada »novih obrazov« Mira Cerarja naj bi na današnji skupščini največje banke v državni lasti imenovala človeka, ki je bil del elite NLB v obdobju, ko je nastalo veliko oškodovanje.

Ljubljana, 30. junij 2010, Anton Ribnikar in Božo Jašovič na seji skupščine delničarjev NLB. Ribnikar se danes vrača.

LJUBLJANA – Hči prijateljice njegove mame je notranja ministrica. V slogu zaupanja v kadre svojih prednikov pa bo Miro Cerar danes za prvega nadzornika NLB po vsej verjetnosti imenoval še enega moža iz kroga svoje mame. Antona Ribnikarja, moža, ki je bil del elite NLB v času, ko je v največji državni banki nastajala bančna luknja, globoka več milijard evrov. Naš kolumnist Matej Lahovnik je v včerajšnji tiskani izdaji Slovenskih novic zapisal: »V povprečnem bančnem ropu izgine kakšen milijon, zaradi NLB pa je poniknilo že več milijard davkoplačevalskega denarja, pa za to ni nihče niti odškodninsko niti kazensko odgovarjal.«

Na nogah tudi Evropska centralna banka

Kot poroča spletni portal Požareport, se skupščina začne ob 12. uri, predsednik uprave SDH Marko Jazbec, ki je z Ribnikarjem v preteklosti že sedel v upravah bank, pa naj bi spremembe dnevnega reda in imena novih nadzornikov predlagal le deset minut prej. Zdaj po statutu sedemčlanski nadzorni svet NLB, ki ga vodi Gorazd Podbevšek, je po odstopu Petra Groznika od lani poleti šestčlanski. V njem so še Tit A. Erker, Uroš Ivanc, Miha Košak, Sergeja Slapničar in Andreas Klingen. Na skupščini naj bi nadzorni svet s spremembo statuta razširili na devet članov, ob tem pa nekatere nadzornike tudi zamenjali.

Požareport sicer poroča, da naj bi Jazbec nekoliko popustil pri postavljanju novih nadzornikov, na kar naj bi vplivali odstop Janka Medje, dosedanjega predsednika uprava, pritiski Evropske centralne banke pred prevelikimi političnimi apatiti in javna opozorila Banke Slovenije. Trojka sedanjih nadzornikov – Podbevšek, Košak in Erker – naj ne bi bila menjana v celoti, ampak zgolj dva ali celo eden. Zagotovo pa bo odletel prvi nadzornik Podbevšek, saj namesto njega prihaja razvpiti Ribnikar.

Kdo je sporni Ribnikar?

Požareport poroča, da gre za nekdanjega vrhovnega tožilca, ki je kasneje nadaljeval kariero v Novi Ljubljanski banki in Zavarovalnici Triglav ter človeka (kader), ki je bil tudi osebno zelo tesno povezan z nekaterimi vplivnimi politiki, zlasti Milanom Kučanom in Janezom Kocijančičem. Ribnikar prihaja iz stare in politično zelo aktivne družine. Rad se pohvali, da je njegova družina politično aktivna že več kot stoletje in da je preživela veliko različnih sistemov. Med drugim so njegovi predniki, ki so se preselili v Srbijo, ustanovili časopis Politika in bili aktivni borci za rojstvo predvojne Jugoslavije kot tudi povojne SFRJ. Vladimir Ribnikar je bil, kot razberemo iz Wikipedije, celo podpredsednik NKOJ. 

V NLB je bil kot vodja pravne službe in kasneje direktor internega pravnega instituta, skupaj z Milanom Mariničem zadolžen za večino notranjih procesov, čiščenja in kadrovanja. Zelo vpliven je tudi v Združenju bank in Banki Slovenije. Oba sta bila glavna notranja operativca v času uprav Marka Voljča, Borisa Zakrajška in Andreja Hazabenta. Prek smučarske zveze ima intenzivne vezi tudi s Stanetom Valantom in Tonetom Vogrincem. Naši viri trdijo, da je tesna tudi njegova naveza z nekdanjo prvo damo nadzornega sveta Triglava Nado Klemenčič, ki ga je pripeljala v nadzorni svet Triglava. Slednje je domnevno vplivalo tudi na njegov položaj direktorja v NLB Črna gora. Pri tem ne gre pozabiti vloge slovenskih bankirjev v tej državi, zlasti pokojnega Živka Pregla

Znanje slovenskega jezika – nepremostljivi pogoj

Požareport piše, da ni jasno, ali bodo novi člani dopolnjenega nadzornega odbora postali trije ugledni tuji bančni strokovnjaki, ki jih je predlagala NLB, vodstvo SDH pa doslej menda zavračalo. Gre za Györgyja Surányja, nekdanjega guvernerja madžarske narodne banke, Marino Bykovo, nekdanjo finančno direktorico v Citigroupu, in Lazsla Zoltana Orbana, ki je delal v Svetovni banki in Evropski banki za obnovo in razvoj.

Portal poroča, da naj bi skorajšnjo postavitev Davida Benedeka za novega predsednika uprave NLB vodstvo SDH zakamufliralo v tako imenovani mednarodni javni razpis, ki naj bi ga izvedli v roku treh do šestih mesecev, pri čemer se tuje kandidate običajno onemogoči z nepremostljivim razpisnim pogojem, to je aktivnim znanjem slovenskega jezika.

Pa odstopljeni Janko Medja?

Siol je včeraj poročal, da Medja ni pristal na šest plač odpravnine. Informacijo smo preverili v NLB, kjer pravijo: »Kot je znano, je Janko Medja odstopil s funkcije predsednika uprave NLB v petek, 5. februarja. Banko do nadaljnjega vodi tričlanska uprava, ki jo koordinira Blaž Brodnjak. Gospod Medja ostaja v banki zgolj začasno, z namenom pomagati pri primopredaji in dokončanju nekaterih odprtih zadolžitev. Ker je šlo za sporazumno razrešitev s funkcije, gospodu Medji odpravnina ne pripada.«

Požarpert pa piše, da se je podobno kot te dni Medja pred leti z nadzorniki dogovoril tudi Jazbec, danes šef SDH, ko je zapuščal uprav NLB. Le da je Medji uspel dogovor za 12 mesecev, Jazbecu pa le za deset.

Pri SDH smo želeli tudi njihova pojasnila o političnih pritiskih v NLB, na katere opozarjajo iz tujine, a smo pred današnjo skupščino prejeli le tole: »SDH svoja glasovalna stališča izraža na skupščinah družb, drugih podrobnosti SDH predhodno ne more komentirati. SDH bo širše pojasnilo javnosti o svojih glasovalnih stališčih podal po skupščini NLB, d. d., tako da boste odgovore na vaša vprašanja prejeli jutri popoldne.«

Deli s prijatelji