Pred tednom dni je ogromno razburjenja povzročila odločitev vodstva RTV Slovenija, da v glavnem televizijskem terminu na stranski tir postavi neposredni prenos prireditve Športnik leta in raje (menda celo pogodbeno zavezana?!) vztraja pri prenašanju povsem nepomembne tekme za slovensko javnost med brazilskim Gremiem in mehiško Pachuco na svetovnem klubskem prvenstvu v nogometu. No, če ne drugega, zdaj lep del slovenske športne javnosti ve tudi za to tekmovanje in omenjena kluba.
V poplavi ogorčenja, kritik in ostrih besed, ki se je spet zlila proti javnemu zavodu v Kolodvorski ulici, pa v ozadju ostaja vloga Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS), ki je že tradicionalno prepustila glavne odločitve glede dogajanja na odru Cankarjevega doma kar nacionalki.
Še bolj kot to je v zadnjih tednih mnoge člane DŠNS osupnila namera predsednika Jožeta Zidarja in njegovih najožjih sodelavcev iz izvršnega odbora, da na skupščini izglasujejo povečanje števila mandatov za istega predsednika, torej njega osebno. Zdaj je predsednikovanje omejeno na dva mandata po štiri leta, je pa pred kratkim skupščina že propadla zaradi milo rečeno neokusnega vsiljevanja omenjenega predloga.
Kolega Zidar ima za sabo vsaj po en mandat člana izvršnega odbora, generalnega sekretarja in podpredsednika DŠNS, zdaj pa se mu izteka osemletka na čelu društva. Nič ni narobe, če ste pomislili na Janeza Kocijančiča (23 let na čelu OKS) in Rudija Zavrla (20 let na čelu NZS). Prav tako ni nič narobe, če vemo, da denimo Aleksander Čeferin na čelu Uefe omejuje to funkcijo na dva mandata (osem let), to isto pa predlaga tudi aktualni predsednik OKS Bogdan Gabrovec za krovno domačo športno organizacijo. Zdi se, da je prvi mož DŠNS iz nekega drugega časa in da ne razume najbolje delovanja sodobnih cehovskih združenj niti vloge njihovih vodij. V tem primeru je delovanje v službi osnovnega poslanstva DŠNS zamenjal s svojimi osebnimi težnjami, željami in interesi. Člani DŠNS v prostovoljnem združevanju potrebujejo vodstvo društva, ki bo v prvi vrsti služilo športnemu novinarstvu, ne pa predvsem ali celo samo športu in lepotnim tekmovanjem. Gre za poklicni ceh, s katerim ne gre ravnati kot svinja z mehom.
