LJUBLJANA, MARIBOR – Nakupovanje prek spleta marsikomu pomeni cenejšo pot do želenih izdelkov. Če se odločite za nakup izdelkov prek trgovin v Evropski uniji, razen poštnine drugih stroškov ne boste imeli. Drugače je s pošiljkami, ki prispejo denimo iz Kitajske. Najbolje jo boste odnesli, če je vrednost kupljenega blaga nižja od 22 evrov, saj ne boste plačali nobene dajatve. Ko ste za izdelek plačali med 22 in 150 evri, boste morali plačati DDV, če je vrednost višja od 150 evrov, pa poleg DDV še carino.
Na nas se je obrnilo nekaj kupcev, ki so morali kljub nakupu, nižjemu od 22 evrov, na carinski pošti plačati dodatnih pet evrov.
Pošiljke so bile za carinsko pošto tako sumljive, da so jih uslužbenci podrobneje pregledali. Prodajalci iz tretjih držav včasih na paket namreč zapišejo ceno, ki ne ustreza ceni izdelka, in kupcu omogočijo, da se izogne uvoznim dajatvam. Cariniki zato od kupca zahtevajo potrdilo, da lahko preverijo, kakšna je prava cena in kaj je v pošiljki. Kupec ne more odgovarjati za prodajalca, a stroški padejo prav nanj. »Za artikel, ki je morda vreden evro, doplačaš še pet evrov za postopek preverjanja,« opozarja naš bralec in poudarja, da mora kupec plačati za ta postopek preverjanja, čeprav ga je carinik opravil med delovnim časom. Plačanim, seveda.
Storitev bi bila lahko še dražja
Na Pošti Slovenije, ki od junija 2014 izvaja vse operativne naloge carinjenja poštnih pošiljk (selekcija pošiljk, evidentiranje, preverjanje, izvajanje carinskih postopkov, komunikacijo s strankami, obračune taks), pri čemer Finančna uprava RS (Furs) nastopa kot izvajalec nadzora in kontrole izvajanja vseh teh nalog Pošte Slovenije, se branijo, da cena storitve ne pokrije niti dejanskih stroškov storitev, »kar bi Pošta Slovenije lahko naslovniku obračunala v celoti (podprto v zakonodaji)«.
Pojasnili so, da selekcija pošiljk, ki se predajo v carinske postopke, poteka po točno določenih kriterijih tveganja, kot so manjkajoči ali nepopolni opisi vsebine, blago določene vrste, sumljiva ali manjkajoča vrednost blaga, tip pošiljatelja ter posebni kriteriji carine (prepovedi in omejitve).
»Vsaka taka pošiljka je evidentirana v posebni aplikaciji, zanjo pa je treba pridobiti točne in verodostojne podatke od naslovnika, da je lahko sproščena v prost promet. Vsaka prepustitev je ustrezno evidentirana,« še razložijo na Pošti Slovenije.
Ugotavljajo, da prav v pošiljkah nizkih vrednosti najpogosteje odkrijejo poskuse goljufij glede vrednosti vsebin. Zato so pošiljke pogosto predmet preverjanj. »Kriteriji selekcije se redno osvežujejo in dopolnjujejo, tako kot se spreminjajo tudi tokovi kupljenega blaga. Vsi postopki so usklajeni s Fursom in redno nadzorovani.«
Da je cena storitev, ki jih Pošta Slovenije zaračunava v procesu carinjenja pošiljk, v pristojnosti Pošte, in ne carinskih organov, pa pravijo na Finančni upravi RS (Furs). Poudarjajo, da mora prejemnik blaga v postopku carinjenja zagotoviti vse dokumente in podatke, potrebne za prepustitev blaga. »Pošta (ne Furs) od prejemnika zahteva dodatna pojasnila, kar je lahko povezano z zvišanjem stroškov postopka, ki ga opravlja Pošta po svojem ceniku storitev carinskega posredovanja,« pravijo na Furs in še, da vsem tistim, ki kupujejo prek spleta, svetujejo, naj poskrbijo, da so pošiljki priloženi vsi dokumenti (npr. račun, dobavnica, potrdilo o nakazilu), na podlagi katerih se lahko preveri in prepusti naročeno blago. |
