Odlok Mestne občine Ljubljana o najvišjih dovoljenih cenah za vožnjo s taksiji je na prvi pogled in skozi oči potrošnika sijajna zadeva. Še posebno če poznamo zgodbice o oderuških taksistih, ki so neusmiljeno skubli denimo potnike, ki so najeli taksi z železniške postaje do kliničnega centra ali katere druge zdravstvene ustanove v tako imenovani beli četrti glavnega mesta. Za poldrugi kilometer ali dva so plačali tudi več kot 30 evrov.
Odlok, ki ga je mestni svet potrdil osmega julija, je bil 26. julija objavljen v Uradnem listu RS, 15 dni zatem pa je stopil v veljavo. Od desetega avgusta je tako najvišja cena za kilometer vožnje evro in pol, startnina je lahko največ dva evra, cena čakalne ure pa 20.
V ozadju všečnega ukrepa pa vre. Ne med potrošniki, jasno, in ne med največjimi podjetji, ampak med taksisti s ceste, kot se imenujejo sami. »No, po vseh prispevkih v medijih me lahko kličete kar oderuh,« je po pozdravu in stisku roke razložil 39-letni taksist Boštjan Petan. Čeprav se je pravkar pripeljal z nočne vožnje, je ves na trnih, naspidiran, bi rekla mlajša generacija. Prizna, da ne upošteva odloka in napove: »Jaz vam bom srce odprl.«
Luksuz se plača
Ljubljančan z Vodnikovega trga za denar prevaža ljudi že 15 let. Pravi, da je za preživetje prisiljen v visoke cene, in sicer predvsem zaradi dveh dogodkov, ki sta mu odžrla veliko dela: prihoda monopolistov, po njegovih besedah zlasti podjetja Metro, in nato še zaprtja »pol centra Ljubljane za taksije«. Poleg tega, doda, na zavodu za zaposlovanje brezposelne skoraj silijo, naj vzamejo par tisoč evrov državne spodbude in odprejo s. p.: »Pejte vozit taksi!«
Vse našteto je po Petanovem mnenju še povečalo neurejenost taksi službe v Ljubljani, njemu in drugim taksistom s ceste pa odžrlo delo in jih pahnilo v nezavidljiv položaj. V primerjavi z dampinškimi cenami, kot jim pravi, on potnike prevaža po štirih tarifah: 1,10 evra zaračuna tekoči kilometer pogodbenim strankam, za dva evra pelje na telefonski klic, štiri evre je cena za naključnega potnika in deset znotraj ljubljanske obvoznice, ali če vas pobere na cesti. Startnina je dva evra, čakalna ura 40. »Ampak jaz govorim tri svetovne jezike, pomagam stranki ... Ne nazadnje pa je taksi luksuzna storitev,« pribije Boštjan, ki je na svojega belega chevroleta ponosno nalepil nalepke, da govori rusko, angleško in nemško.
Prepoceni in nevarne kripe
Odlok mestnih oblasti je po Petanovem prepričanju le dokaz nemoči pri spopadanju z glavnim problemom – delom na črno. »V Ljubljani trenutno vozi približno 1200 taksistov,« pravi in poudari, da ogromno tistih, ki delajo za monopoliste, to počne brez licence, ne vključijo taksimetrov, številni imajo umazana, slaba, kaj šele brezhibna vozila. »Zato pa, ko pride na cesto Dizdarević (Emir, inšpektor državnega inšpektorata za promet, op. a.), vsi izginejo. Takrat smo pa dobri oderuhi in jastrebi!« se priduša Petan, zaradi operacije do grla v dolgovih. »Ko nas je Dizdarević sinoči pregledoval, je pregledal licence, prometne in vozniške. V tarife pa se ni spuščal.« Na ljubljanski občini so ob uvedbi odloka sicer pojasnili, da bo nadzor nad maksimalnimi cenami izvajal mestni inšpektorat, vendar doslej tovrstnega preverjanja taksisti še niso občutili.
Petanu se v kritiki pridruži kolega Brane Bajić, nekoč voznik pri monopolistu. »Starše bi moralo skrbeti, komu zaupajo svoje otroke,« pravi in doda, da taksist, ki vozi pod ceno, denimo po 80 centov na kilometer, komaj pokrije stroške. Zato mora prevoziti ogromno, okoli 200 kilometrov, v glavnem mestu mora voziti tudi 16 ur, naračuna čez palec.
Tarifa ali stavka!
Petan govori v imenu vsaj 130 taksistov, ki so se že podpisali pod zahtevo po srečanju z županom Zoranom Jankovićem. Njegova izjava, da se je pred sprejemom odloka posvetoval s taksisti, je zavajajoča, opozarja taksist. »Janković se obnaša kot šerif. Na razgovor je povabil le monopoliste.« Oziroma tiste, ki jim je najmanj mar, da bi se zadeve v zvezi s taksiji v Ljubljani končno uredile, pristavi Bajić. Ob tem Petan mimogrede spomni na poskus, da bi uvedli enotno barvo – belo – za vse ljubljanske taksije. Klavrno je propadel, poslušni taksisti, ki so svoje avte odeli v uniformo, pa stroškov seveda niso dobili povrnjenih.
Prizadeti taksisti pod Petanovim vodstvom zaradi odloka pripravljajo obsežno akcijo: na ustavno sodišče bodo poslali pritožbo, češ da je takšno vsiljeno omejevanje cen neustavno, še posebno zato, ker mestna občina taksistom nič ne daje. Niti postajališč ni dovolj. »Zakaj potem ne omejijo drugih oderuških cen? Zobozdravstvenih, denimo: zobe sem si šel popravit v Ukrajino. Tam sem plačal 1500 evrov, pri nas so mi dali predračun za 15.000!«
Taksisti, zbrani okoli Petana, bodo za zaščito svojih interesov ustanovili sindikat, jutri imajo že prvi razgovor na to temo. Jankovića bodo povabili na sestanek in mu predstavili svoj predlog – enotne tarife za ljubljanske taksiste: 1,5 evra za kilometer vožnje, startnina dva evra, čakalna ura od 20 do 25.
In če bodo naleteli na gluha ušesa?
»Potem bomo štrajkali. Zaprli bomo ceste!« je hkrati odločen in obupan Petan. In da bo bolj bolelo, najbrž prav med evropskim prvenstvom v košarki, ko bo naša prestolnica od 4. do 22. septembra tudi glavno košarkarsko mesto na stari celini. Ko je začel delati kot taksist, je v Ljubljani po oceni Boštjana Petana vozilo približno 200 taksijev, zdaj jih je po njegovem mnenju okoli 1000 več, številni delajo na črno.
Visoke kazni
Kazni za kršitelje odloka MOL o maksimalnih tarifah taksijev so visoke: z globo 1200 evrov se kaznujejo avtotaksi prevoznik kot pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in sicer če ravna v nasprotju z določeno maksimalno postavko, medtem ko se s 400 evri kaznuje odgovorna oseba.
