Arso: Onesnaženje potoka Tojnica po požaru v Kemisu katastrofalno

VRHNIKA – Predstavniki pristojnih inštitutov so predstavili podatke o onesnaženosti v okolici podjetja Kemis. Po besedah Janje Turšič iz Arsa so vrednosti delcev PM10 v zraku pod mejnimi vrednostmi, prav tako koncentracija živega srebra. Voda iz vodovoda je varna, uporabo vrtnin na območju, kjer se je vil dim, odsvetujejo. Tojnica je močno onesnažena.

 

 

Kot je povedala Janja Turšič iz urada za stanje okolja na Agenciji RS za okolje (Arso), so meritve delcev PM10, ki nastajajo pri izgorevanju, opravljali vse od torka. Prvi dan so segale do 200 mikrogramov na kubični meter, nato pa so začele upadati. Višje so v dnevnem času, nižje v nočnem. V nočnem času so primerljive z drugimi kraji v državi, podnevi pa z ravnjo, ki jo v državi beležijo v zimskem času oziroma času inverzij.

 

Meritve živega srebra v zraku so opravljali na območju pogorišča in v okolici. Na samem kraju požara so bile vrednosti precej povečane glede na naravno ozadje, medtem ko so v okolici (od tega pri dveh vrtcih) izmerili koncentracije, tipične za urbano okolje in daleč pod vrednostmi, ki so priporočljive za delovno okolje.

 

 

 

Onesnaženje v potoku Tojnica pa pri Arsu ocenjujejo kot katastrofalno. »Onesnaženje ne bo imelo neposrednega vpliva na ljudi, bo pa imelo vpliv na živali v potoku,« je dejala Turšičeva.

 

Za Ljubljanico je analiza, narejena 200 metrov pod izlivom Tojnice, pokazala, da ni bil presežen nobeden od parametrov nevarnih snovi. Po besedah Turšičeve pa stalno spremljajo vremensko napoved, ki kaže na močnejše padavine v soboto, predvsem v luči dejstva, da bi se lahko s povišanjem vodostaja Tojnice nevarne snovi prelile v Ljubljanico. »Narejeni so vsi zaščitni ukrepi, da do tega ne bi prišlo,« je dejala.

Vodja ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) za kemijo Instituta Jožef Stefan Dušan Žigon je sicer ocenil, da bodo napovedane padavine v prihodnjih dneh spirale nečistoče v potoku Tojnica in kasneje v Ljubljanici. 

Podobno pričakuje tudi vodja ljubljanskega mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus, ki je pozoren na razmere v Ljubljanici. Izcejanje onesnažene vode iz Tojnice namreč na površini Ljubljanice še vedno povzroča tanke sloje nečistoč. S terenskih opažanj in rezultatov meritev vzorcev izpustov so sicer strokovnjaki ELME ugotovili onesnaženje Ljubljanice pri zapornici na Ambroževem trgu s penili in z organskimi snovmi, ki so nanjo vezane. Koncentracija površinsko aktivnih snovi je majhna, kljub temu se voda v reki peni na mestih, kjer pride do intenzivnega mešanja rečne vode. Penjenje, ki so ga opazili v obliki svežih, lahkih, belih pen, je pokazalo na prisotnost detergentov v vodi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zaradi morebitnega nadaljnjega izlivanja in spiranja onesnažil iz potoka Tojnica na Vrhniki in do popolnega zaključka analiz vode preventivno odsvetujejo potapljaške aktivnosti v Ljubljanici. »V primeru nenamernih padcev v Ljubljanico, na primer pri veslanju, supanju in podobno, je treba kožo in lasišče sprati z veliko čiste tekoče vode in umiti z milom, oblačila in brisače pa oprati,« so še navedli na spletni strani.

Še vedno odsvetujejo tudi uporabo vrtnin na območjih, kjer se je valil dim. Prav tako odsvetujejo, da bi se na takih območjih pasle živali, saj lahko nevarne snovi nato pridejo tudi v človeka, ki bi meso teh živali užival.

Pri aktivnostih na prostem svetujejo previdnost pri dotikanju predmetov ali zemlje oziroma peska, ki bi lahko bil onesnažen. »Igral z vidnimi nečistočami ne uporabljamo, svetujemo čiščenje z detergentom. Prav tako odsvetujemo igro v peskovniku,« so zapisali. Na območjih, kjer ni vidne onesnaženosti, pa po navedbah NIJZ ostalih zunanjih aktivnosti ni treba omejevati, svetujejo pa previdnost.

 

Novinarske konference so se sicer udeležili tudi nekateri krajani nezadovoljni s tem, da je Kemis sploh postavljen na Vrhniki. Krivdo za slednje so pripisali vrhniškemu županu Stojanu Jakinu, ki so mu očitali, da občina na račun Kemisa služi. Jakin je odvrnil, da potrebnih dovoljenja podjetju ni izdala občina, pač pa upravna enota.

Številni očitki krajanov so leteli tudi na direktorja Kemisa Emila Nanuta, ki je moral odgovarjati na številna vprašanja. Povedal je, da so v podjetju skladiščili okoli 1500 ton nevarnih odpadkov, koliko jih je zgorelo, pa še ugotavljajo. Pri tem je od 90 do 95 odstotkov odpadkov prihajalo iz industrije (kemična, farmacevtska, avtomobilska ...), pet do deset odstotkov pa iz gospodinjstev.

Požar je izbruhnil v času, ko v podjetju ni bilo delavcev, vzrok pa pristojni še ugotavljajo. »Zavedamo se, da je prišlo do onesnaženja zraka in voda, zato bomo izvajali vse potrebne sanacijske ukrepe, da bodo posledice čim manjše,« se je še zavezal.

Peter Otorepec iz NIJZ pa je danes povedal še, da bo strokovnjakinja za medicino dela za gasilce, ki so gasili požar, pripravila poseben program za zdravniški pregled.

 

Medtem pa direktor Kemisa Emil Nanut pravi: »Delamo v skladu z dovoljenji, onesnaženje priznavamo in smo pripravljeni poskrbeti za sanacijske ukrepe.«