Železo je v vseh telesnih celicah, a tega minerala je vseeno mogoče največ najti v krvi v hemoglobinu. Ena od njegovih najpomembnejših nalog je, da je pomembno sredstvo transporta kisika. Železo je namreč sestavni del hema, koencimov, ki so v hemoglobinu, mioglobinu in nekaterih drugih encimih v človeškem organizmu. Pomemben pa je še za biološko oksidacijo.
V dveh oblikah
V hrani je v dveh oblikah. Prva je hem železo, katerega vir sta hemoglobin in mioglobin v živilih živalskega izvora (tega je približno le šestina vsega železa v prehrani in kar tretjina vsega absorbiranega železa), nehem železo pa je v hrani rastlinskega (in tudi živalskega izvora). Na njegovo absorpcijo bistveno vplivajo vitamin C in živalske beljakovine. Največ ga najdete v leči, školjkah ter kuhanih govejih jetrcih.
Ko ga primanjkuje
Vzrokov, zakaj začne v telesu primanjkovati železa, je veliko. Kronična in akutna krvavitev gotovo izčrpavata zaloge. Različne bolezni, kot je celiakija, lahko povzročajo slabšo absorpcijo tega minerala v črevesju. Zaradi pomanjkanja železa lahko trpijo tudi najstniki v obdobju, ko hitro rastejo, pa tudi dojenčki in otroci do četrtega leta. Velikokrat ga primanjkuje nosečnicam in osebam, ki se vsakodnevno intenzivno ukvarjajo s športom. Čeprav je gonja proti vegetarijancem, kar se tiče prepričanja o uživanju živil s primanjkljajem železa, neupravičena, je prav, da so pozorni na svoje počutje. Razpoložljivost železa je pri hrani živalskega izvora pač večja.
Spremenjeni riž
Riž je osnovno živilo za več kot polovico svetovnega prebivalstva. A ima eno pomanjkljivost – je šibek vir železa, cinka in provitamina A; prešibek, da bi lahko izpolnil dnevne potrebe človeka. Telo odraslega moškega namreč vsebuje v povprečju 3,5 g železa, žensko telo pa okrog 2,9 g.
Pomanjkanje železa je ena od najbolj razširjenih prehranskih motenj na svetu, ki pesti kar dve milijardi ljudi. Simptomi so slabše mentalne sposobnosti, oslabljen imunski sistem in slabokrvnost, to vemo. Da bi rešili ta veliki prehranski problem, so se znanstveniki z avstralskega centra za nutrigenomiko lotili oblikovanja sorte riža, ki bi imela dovolj železa, da bi pokrila nujne dnevne potrebe, torej zadosten vnos. Novi sorti so ustvarili povečano potrebo po železu, da ga torej iz zemlje absorbira več, kot bi ga sicer. Če primerjamo to dogajanje s človekom, bi lahko rekli, da se je zgodilo enako, kot bi se, če bi človeka prepričali, da je lačen, čeprav dejansko ni.
Železo in bolezni
Alzheimerjevo bolezen je v zgodnjih fazah težko odkriti. Diagnoza pa sledi pogosto šele, ko funkcije spomina, pomnjenja že močno pešajo. Strokovnjaki se največ ukvarjajo z možgani, ko skušajo streti trd oreh te bolezni, a ključ bi lahko našli tudi v krvnem obtoku.
Skupina znanstvenikov s tehnološke univerze v Sydneyju je preučevala kri, da bi našla zgodnje simptome, in se ustavila ravno pri železu.
Natančneje; raziskovali so protein transferin (ali siderofilin), ki transportira nehemoglobinsko železo v krvni obtok. Železo se v naši krvi namreč veže prav s transferinom, ki prerazporeja železo v celice. Če pa transferin svojega dela ne opravi, kot bi moral, se železo, ki bi morajo biti porazdeljeno po vsem telesu, začne zbirati v možganih, kar privede do značilnih sprememb t. i. senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj.
Preveč železa
Ko že govorimo o železu, lahko omenimo tudi, da se je z njim mogoče zastrupiti. Prevelika količina v telesu naj bi bila tudi dejavnik tveganja za pojav nekaterih srčno-žilnih bolezni, raka. Znanstveniki pa zdaj ugotavljajo, da je »usodno« tudi za razvoj živčno-degenerativnih bolezni. Poleg že omenjene alzheimerjeve vpliva tudi na nastanek parkinsonove. A nikar prehitro ne zaženite panike. Telo se lahko pohvali z izredno učinkovitim mehanizmom uravnavanja absorpcije železa v črevesju!
ČRNA LEČA, KUSKUS IN PEKORINO
Za solato pripravimo: 100 g kuhanega kuskusa, 50 g črne leče iz pločevinke, 30 g rezin z lupilnikom narezanega pekorina, 3–4 cvetove drobnjaka (ali pest nasekljanih stebelc), pest svežih listov peteršilja.
Za preliv zmešamo: žlico paste iz artičok (ali pest v mešalniku sesekljanih vloženih srčik artičoke), žlico ekstradeviškega olivnega olja, žličko balzamičnega kisa, ščepec soli in popra.
(Vir: David Bez, Ljubim solate)
