Manj kot polovica Slovencev se prehranjuje zdravo in pretežno zdravo, kažejo podatki nacionalnih raziskav. Zaužijemo premalo sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehrambni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Velika ovira pri ozaveščanju prebivalstva so nasprotujoče si in včasih celo zavajajoče informacije s področja prehrane, verodostojne, strokovne in razumljive informacije pa lahko poslej najdemo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani. Projekt v sklopu nacionalnega programa Dober tek Slovenija izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), financira pa ga ministrstvo za zdravje.
»Pri različnih objavah s področja prehrane je izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ne omogočamo nobenega oglaševanja ali drugačnega komercialnega obveščanja,« poudarja prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. »Naš edini namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz različnih strokovnih institucij in strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine iz drugih verodostojnih virov. Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno dopolnjujemo tudi zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah.«
Na NIJZ sicer ugotavljajo nekatere bolj zaželene smernice zdravega načina prehranjevanja, predvsem pri razporejanju obrokov, uživanju brezalkoholnih pijač ter pri uporabi maščob. Še vedno pa uživamo premalo zelenjave, sadja, polnovrednih žit in izdelkov, stročnic ter rib, pravi prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ. »Živimo v okoljih, ki pri posameznikih spodbujajo neuravnoteženo prehranjevanje in na različne načine približujejo visoko predelano in manj kakovostno hrano, s tem pa se poglabljajo socialno-ekonomske razlike,« dodaja dr. Matej Gregorič z NIJZ.
Za zdravo prehranjevanje je poleg dobre ozaveščenosti prebivalcev ključna tudi dobra ponudba živil z ugodno prehransko sestavo, ki so dostopna najširši skupini ljudi. To so živila, ki vsebujejo manj soli, nasičenih maščob, enostavnih sladkorjev pa tudi več potrebnih mineralov in vlaknin. Pri usmerjanju prehrane k bolj zdravim izbiram se mora povečati ponudba za zdravje bolj koristnih živil, ki bodo tudi lažje dostopna. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz različnih strokovnih institucij in področij, med drugim ljubljanske univerze, ljubljanskega kliničnega centra, uprave za varno hrano in ministrstva za zdravje. |
