Klopi se najpogosteje zadržujejo v gozdu, grmovju ali visoki travi pa tudi v mestnih parkih in na vrtu. Če je klop okužen, je njegov ugriz lahko nevaren: okuženi klopi prenašajo za človeka nevarne bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lajmska borelioza. Vsak klop sicer ni okužen, a ko nam leze po koži, tega ne moremo vedeti, zato se je pametno zaščititi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Za lajmsko boreliozo obolevajo ljudje vseh starosti, najpogosteje med 35. in 65. letom. Največ primerov bolezni je poleti, med majem in oktobrom. Prvi znaki so rdečica na mestu ugriza, ki se širi kot obroč in na sredini bledi. Pozneje se bolezen lahko razširi na sklepe in prizadene tudi srce in živčevje. Ker cepiva za zdaj ni, so najučinkovitejša zaščita oblačila in repelenti pa tudi pregledovanje kože in takojšnje odstranjevanje klopa. Je pa cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo v zimskih mesecih (še preden klopi postanejo aktivni), najučinkovitejša zaščita pred drugo pogosto boleznijo, ki jo prenašajo okuženi klopi – klopnim meningoencefalitisom. Ta običajno poteka v dveh fazah. V prvi je precej podobna gripi, saj jo spremljajo povišana temperatura, glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah ter traja približno en teden.
Prvi znaki se najpogosteje pojavijo konec prvega tedna ali v drugem tednu po ugrizu klopa. Tako pri veliko okuženih bolnikih navadno bolezen napreduje v drugo fazo bolezni, ki je precej bolj uničujoča kaže se s povišano temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Bolezen je po podatkih NIJZ usodna za od enega do dva odstotka odraslih bolnikov. Po njihovih podatkih je lani v Sloveniji za lajmsko boreliozo zbolelo 3.741 ljudi (187 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 62 ljudi (trije na 100.000 prebivalcev). Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
